Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.226-31.250)



  1.      serák  -a m (á) alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov
  2.      sérast  -a -o prid. (ẹ́) star. sivkast: serast konj
  3.      serenáden  -dna -o prid. () knjiž., navadno v zvezi serenadni koncert večerna glasbena prireditev na prostem: udeležiti se serenadnega koncerta
  4.      serióznost  -i ž (ọ̑) knjiž. resnost: cenili so ga zaradi njegove serioznosti
  5.      sêrum  -a m () med. tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi: serum in fibrin / krvni serum // ta tekočina s protitelesi proti določenim boleznim ali strupom: pridobiti serum; vbrizgati bolniku serum / prebolevniški serum iz krvi prebolevnika; serum proti davici, tetanusu; serum proti kačjemu piku / zdravilni serum
  6.      servírati  -am dov. in nedov. () 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajoekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo servíran -a -o: okusno servirana hrana
  7.      servitúten  -tna -o prid. () jur. služnosten: servitutni upravičenec / servitutna pot / servitutna pravica
  8.      sesálec  -lca [sǝs-c in ses-c tudi sǝs-lc in ses-lc] m () 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev ♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah
  9.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov.) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
  10.      sesédanje  -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi
  11.      sèsen  -sna -o in sesèn -snà -ò inin sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ǝ̏ ; ē; ẹ̑) 1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica 2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele
  12.      seskočíti  -skóčim [sǝs in ses] dov. ( ọ̑) skočiti s česa: seskočiti s konja, voza ♦ šport. telovadec je dobro seskočil
  13.      sestájanje  -a [sǝs in ses] s (ā) glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora
  14.      sestájati  -am [sǝs in ses] nedov. (ā) knjiž., v zvezi z iz biti sestavljen: uniforma sestaja iz pelerine in klobuka; sestajati iz različnih prvin
  15.      sestájati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ā) večkrat prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: z njim se pogosto sestaja; sestajati se na različnih krajih // imeti sestanek, sestanke: odbor se sestaja po potrebi
  16.      sestánek  -nka [sǝs in ses] m () 1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrovšol. roditeljski sestanek 2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom
  17.      sestánkar  -ja [sǝs in ses] m () nav. slabš. kdor se (pogosto) udeležuje sestankov: postal je pravi sestankar
  18.      sestankáriti  -im [sǝs in ses] nedov.) nav. slabš. (pogosto) imeti sestanek, sestanke: preveč so sestankarili
  19.      sestánkarski  -a -o [sǝs in ses] prid. () nanašajoč se na sestankarje ali sestankarstvo: sestankarski jezik / začela se je sestankarska sezona
  20.      sestánkarstvo  -a [sǝs in ses] s () nav. slabš. (pogosto) organiziranje, sklicevanje sestankov: kritizirati sestankarstvo / naveličala se je njegovega sestankarstva
  21.      sestankováti  -újem [sǝs in ses] nedov.) nav. ekspr. imeti sestanek, sestanke: že dva dni sestankujejo / sestankuje s čudnimi ljudmi se sestaja, se shaja
  22.      sestáti  -stojím [sǝs in ses] nedov. (á í) v sedanjem času in deležniku na -č, v zvezi z iz biti sestavljen: človeško telo sestoji iz velikega števila celic; voda sestoji, neustalj. se sestoji iz kisika in vodika / komisija sestoji iz petih članov sestojèč -éča -e: bataljon, sestoječ iz petih čet
  23.      sestàv  -áva [sǝs in ses] m ( á) navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce 3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi 6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi 7. redko sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov ◊ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija
  24.      sestáva  -e [sǝs in ses] ž () 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco 3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava: določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja ◊ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto
  25.      sestáven  -vna -o [sǝs in ses] prid. (á ā) ki kaj sestavlja, tvori: sestavni elementi; sestavne prvine politike / suverenost sestavnih držav // v zvezi sestavni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa: avtomobilski sestavni deli; trdni sestavni del zemeljske skorje; sestavni deli stroja; priprava ima malo sestavnih delov / postati sestavni del česa; splošna razgledanost je sestavni del izobrazbe / dati stroj na sestavne dele razstaviti stroj

   31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA