Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.201-31.225)



  1.      sénčenje  -a s (ẹ́) glagolnik od senčiti: senčenje rastlin / izraziti zaobljenost telesa z rahlim senčenjem / pri senčenju oči uporablja zelenkaste odtenke
  2.      sénčica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: senčica drevesca / sedeti v hladni senčici / odgovoril mu je s senčico porogljivosti; pokazal ni niti senčice strahu ∙ ekspr. niti za senčico se ni oddaljil od svojega načrta prav nič
  3.      senčílo  -a s (í) 1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom 2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo
  4.      senčína  in sénčina -e ž (í; ẹ̑) knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini
  5.      sénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: senčiti gredo; mlade rastline je potrebno senčiti 2. knjiž. dajati, delati senco: visoki kostanji senčijo dvorišče / velika ruta ji je senčila obraz zasenčevala; senčiti si oči z dlanjo; pren. noben sum ni senčil te podobe // zastirati, zakrivati: težke zavese senčijo okno / senčiti luč 3. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta: senčiti neosvetljene ploskve; senčiti z barvami, s svinčnikom 4. v zvezi z oči, veke nanašati ličilo: senčiti veke s pastelnimi barvami; oči si močno senči ● knjiž. skrbi ji senčijo obraz so opazne, vidne sénčiti se ekspr. biti, nahajati se v senci: nikogar ni, da bi se senčil pod lipo / onkraj ceste se je senčilo strmo pobočje
  6.      sénčka  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od senca: ležati v senčki
  7.      sénčnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki daje, dela senco: hlad senčnatih drevoredov; miza pod senčnato lipo // ki ima razmeroma veliko sence: te rastline uspevajo v senčnatih krajih; dolina, pot je senčnata
  8.      sénčnica  -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium
  9.      séndvič  -a m (ẹ̑) rezini kruha, navadno namazani, med katerima so mesni izdelki, sir: jesti sendvič; naročiti pet sendvičev; neskl. pril.: grad. sendvič plošča gradbeni element iz več različnih plasti, ki toplotno, zvočno izolira; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
  10.      senílnost  -i ž () starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti
  11.      senosèč  in senoséč -éča m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču
  12.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  13.      senzacionalístičen  -čna -o prid. (í) ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti
  14.      senzitívnost  -i ž () knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost
  15.      senžermênski  -a -o prid. () zgod., v zvezi senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo: določila senžermenske pogodbe
  16.      separé  -ja m (ẹ̑) ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe
  17.      séptičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sepso: septična bolezen / septični bolnik / septični oddelek oddelek za zdravljenje septičnih bolezni
  18.      sêr  -a m () zool., v zvezi brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus
  19.      sér  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) star. siv: seri lasje / sera kobila
  20.      sêra  -e ž () nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna
  21.      sêraf  -a m () rel. angel najvišjega reda: zbor serafov in kerubov
  22.      serafín  -a m () rel. seraf: serafini in kerubini
  23.      serafínski  -a -o () pridevnik od serafin: serafinsko petje
  24.      sêrafski  -a -o prid. () nanašajoč se na serafe: serafski spev ∙ knjiž. poje s serafskim glasom z zelo lepim, milim
  25.      seráj  -a m () 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju

   31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA