Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (31.151-31.175) 
- segmentácija -e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti ♪
- segregacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na segregacijo: to so segregacijska merila / segregacijsko gibanje ♪
- sehniti ipd. gl. sahniti ipd. ♪
- séja -e ž (ẹ́) 1. srečanje določene skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: seja je trajala štiri ure; preložiti, sklicati, voditi sejo; udeležiti se seje; na seji so obravnavali in sprejeli nov program dela; seja upravnega odbora / odprta, zaprta, publ. ločena seja; plenarna seja centralnega komiteja; razširjena seja predsedstva; skupna seja vseh zborov skupščine; slavnostna seja; žalna seja 2. star. sedenje: noge so ji omrtvele od seje; komaj so našli prostor za sejo ♪
- sejánje 1 -a s (ȃ) glagolnik od sejati1: sejanje pšenice; stroji za sejanje / sejanje novih vrst žita / sejanje malodušja / sestavo peska ugotavljajo s sejanjem; sejanje moke ♪
- sejmár -ja m (á) kdor prodaja ali kupuje na sejmu: sejmarji so se pogovarjali o kupčiji; gostilna je bila polna sejmarjev; sejmarji z živino / sejmarji na avtomobilskem sejmu ♪
- sèk séka m (ȅ ẹ́) redko sekanje, sečnja: za sek določena drevesa ♪
- sekálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti ♪
- sekálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sekanje: sekalno orodje / sekalni stroj ♦ agr. sekalni kosilnik kosilnik, ki z rezili na ležeči osi kosi, seklja travo, koruznico ♪
- sekálnica -e ž (ȃ) 1. prostor, obrat za sekanje: delati v sekalnici 2. stroj za sekanje: električna sekalnica za meso 3. knjiž. kuhinjska deska: pospravila je z mize kruh in sekalnico ♪
- sekálnik -a m (ȃ) stroj za sekanje: sekalnik pločevine ♦ les. stroj za sekanje manj vrednega tehničnega lesa v sekance ♪
- sekálo -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo ♪
- sékanec -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju // žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto ◊ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine ♪
- sékanica -e ž (ẹ̑) gastr. drobno sesekljano ali zmleto, navadno surovo meso z različnimi začimbami: sekanica iz govejega, svinjskega mesa; sekanica za tatarski biftek // omaka iz takega mesa: delati sekanico ◊ les. na obeh koncih odsekana oblica; enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine; sekanec ♪
- sékanje -a s (ẹ́) glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami ♪
- sékans -a m (ẹ̑) geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku ♪
- sekánta -e ž (ȃ) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: sekanta elipse, parabole; smer sekante ♪
- sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla č) poškodovati: stroj seka blago 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga
sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka ● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali ◊ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo sékati se trgati se po pregibih: blago, svila
se seka ● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo sékan -a -o: spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena ♪
- sékcija -e ž (ẹ́) 1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije 2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti 3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo ● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; redko sekcija godal, pihal skupina ♪
- sekljáč -a m (á) polkrožen nož z dvema ročajema za sekljanje zelenjave, začimb, mesa ♪
- sekretárstvo -a s (ȃ) funkcija sekretarja: odpovedati se sekretarstvu ♪
- séksta -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu šestih diatoničnih stopenj: zaigrati seksto; mala v obsegu štirih celih tonov, velika seksta v obsegu štirih celih tonov in poltona // šesta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
- sektánt -a m (ā á) knjiž. pripadnik sekte: imeli so ga za sektanta ♪
- séktorski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sektor: sektorska razdelitev / sektorski poligon / zbrali so se v sektorski pisarni ♪
- sekúnden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sekundo: sekundni kazalec / poki so se ponavljali v sekundnih presledkih ♪
31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251