Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (31.076-31.100)


  1.      sebénjek  -jka m (ẹ̑) nar. gostač: reven sebenjek; berači in sebenjki ♪
  2.      séber  -bra m (ẹ̑) v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: upor sebrov ♪
  3.      sebevídnost  -i ž (í) knjiž. samozavedanje: sposobnost sebevidnosti ♪
  4.      sebíčen  -čna -o prid., sebíčnejši (ȋ) ki upošteva samo svoje koristi: sebičen človek; bila je sebična in razvajena / njegovi nameni so sebični; sebične misli; sebično ravnanje sebíčno prisl.: sebično vzgojeni otroci ♪
  5.      sebíčje  -a s (ȋ) knjiž., redko sebičnost: iz golega sebičja jim ni hotel pomagati ♪
  6.      sebíčnež  -a m (ȋ) ekspr. sebičen človek: to so hinavci in sebičneži ♪
  7.      sebíčnica  -e ž (ȋ) ekspr. sebična ženska: ni se zavedala, da je velika sebičnica ♪
  8.      sebíčnik  -a m (ȋ) knjiž. sebičen človek: hinavsko ravnanje sebičnika ♪
  9.      sebíčnost  -i ž (ȋ) lastnost sebičnega človeka: v svoji sebičnosti ni videl drugih ljudi; sebičnost in neodkritosrčnost ♪
  10.      seboréja  -e ž (ẹ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi, lojavost ♪
  11.      secesíja  -e ž (ȋ) 1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska secesija // doba tega sloga: pohištvo iz secesije 2. knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: južni del države je grozil s secesijo; pravica do secesije ♪
  12.      secesíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na secesijo: secesijski stil; secesijsko kiparstvo, slikarstvo / secesijske stavbe s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti / kovana vrata z vijugastim secesijskim vzorcem ♦ zgod. secesijska vojna državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865 ♪
  13.      secesioníst  -a m (ȋ) 1. predstavnik secesije: ta arhitekt je tipičen secesionist 2. pristaš secesionizma: intervencija vojaških čet proti secesionistom ♪
  14.      secesionístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na secesionizem: secesionistični predsednik / secesionistične težnje 2. um. secesijski: secesionistična ornamentika ♪
  15.      secesionízem  -zma m (ȋ) knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: upreti se secesionizmu ♪
  16.      secíranje  -a s (ȋ) glagolnik od secirati: seciranje trupla / dvorana za seciranje / seciranje človeških značajev in čustev ♪
  17.      secírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. preiskovati truplo ali organe z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe, bolezenskih sprememb, razteleševati: secirati truplo; secirati srce 2. ekspr. analizirati, razčlenjevati: secirati pesem, roman; secirati moderno slikarstvo / do podrobnosti je seciral njihovo življenje ♪
  18.      secíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na seciranje: secirni nož / secirna dvorana; truplo je ležalo na secirni mizi ♪
  19.      secírnica  -e ž (ȋ) med. prostor za seciranje: klinika je uredila novo secirnico ♪
  20.      séč  -a m (ẹ̑) tekočina, ki jo izločajo ledvice: izločati seč; smrdeti, zaudarjati po seču; kalen, krvav, svetlorumen seč; preiskava seča / človeški, konjski seč ♪
  21.      séč 1 -i in -í ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) seč m: povečano izločanje seči ♪
  22.      séč 2 -í in -i ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) star. 1. živa meja: seč je delila vrt od polja; obrezati seč; gabrova, smrekova seč 2. travnik, košenica: za hišo je bila prostrana seč ♪
  23.      séča  -e ž (ẹ́) nar. severozahodno 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto; košenica: pokošene seče; seča z mehko travo // košnja: seče v gorah ni hotel zamuditi 2. živa meja: ptiči so se zbirali po sečah ● star. padel je v krvavi seči v boju, bitki ♪
  24.      sečekŕvnost  -i ž (ŕ) med., vet. zastrupitev krvi s sečem; uremija ♪
  25.      séčen 1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč ♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem ♪

   30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA