Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (30.976-31.000)



  1.      sámozaníkanje  -a s (-) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje
  2.      sámozatája  -e ž (-) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti
  3.      sámozatájen  -jna -o prid. (-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval
  4.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  5.      sámozatajevánje  -a s (-) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok
  6.      sámozaúpanje  -a s (-) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje
  7.      sámozavédanje  -a s (-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda
  8.      sámozaverovánost  in sámozavérovanost -i ž (-á; -ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil
  9.      sámozavést  -i ž (-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest
  10.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno
  11.      sámozavéstnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži
  12.      sámoznák  -a m (-) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
  13.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  14.      sanatórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sanatorij: sanatorijski hišni red / sanatorijsko zdravljenje
  15.      sandolín  -a m () lahek, ploščat, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom za eno ali dve osebi: s sandolinom sta preveslala jezero
  16.      saník  -a m (í) knjiž. saninec: po cestah je bil sanik
  17.      sanitéjka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od sanitejec: pogumne sanitejke
  18.      sanjáriti  -im nedov.) ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: fant rad sanjari; sanjariti o bogastvu, sreči; sanjaril je, kako si bo uredil dom / namesto da bi se učil, sanjari o dekletu
  19.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti
  20.      sánkcija  -e ž (á) 1. jur. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije // pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo 2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo ◊ jur. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
  21.      sanpávlija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia
  22.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije
  23.      sanskilót  -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota
  24.      sanskilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske
  25.      sanskrít  -a m () sanskrt: zapisi v sanskritu

   30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA