Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (30.901-30.925)



  1.      sámodopadljív  -a -o prid. (- -í) star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje sámodopadljívo prisl.: odgovoril je samodopadljivo; samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu
  2.      sámodopadljívost  -i ž (-í) star. samozadovoljnost, samovšečnost: s svojo samodopadljivostjo je odbijal druge
  3.      sámodovóljnost  -i ž (-ọ́) zastar. 1. samozadostnost: samodovoljnost in neodvisnost od zunanjega sveta / gospodarska samodovoljnost 2. samozadovoljstvo: samodovoljnost in samohvala
  4.      samodŕč  -a m () zastar. avtomobil: odpeljali so se v samodrču
  5.      samodŕški  -a -o prid. () nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodrška država; samodrška oblast / bala se je njegove samodrške matere / ukazovala je s samodrškim glasom samodŕško prisl.: samodrško vladati
  6.      samodŕštvo  -a s () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodrštvu // ekspr. ravnanje oblastnega, samovoljnega človeka: žene so se uprle samodrštvu mož; samodrštvo in trinoštvo
  7.      samodrúg  -a -o prid. ( ū) zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa 2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga
  8.      sámodržáven  -vna -o prid. (-) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem
  9.      samoedín  -a -o prid. () zastar. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik
  10.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. ( á; ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej
  11.      samogóvor  -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi
  12.      sámohválen  -lna -o prid. (-ā) nanašajoč se na samohvalo: samohvalen govor sámohválno prisl.: ko ga je hvalila, je samohvalno še kaj dodajal
  13.      sámoizobrázba  -e ž (-) izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja
  14.      samokòv  -óva m ( ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
  15.      sámolepílen  -lna -o prid. (-) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
  16.      samomorílec  -lca [c] m () kdor naredi, poskusi narediti samomor: rešiti samomorilca; med samomorilci je več mladoletnikov
  17.      sámomučítelj  -a m (-) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj
  18.      sámonastájanje  -a s (-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih
  19.      sámonastánek  -nka m (-) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja
  20.      sámonavijálec  -lca [lc in c] m (-) obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese
  21.      sámonegácija  -e ž (-á) filoz., po Heglu negacija pojava, ki jo povzroči pojav sam: samonegacija humanizma
  22.      sámonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole
  23.      samoníkel  -kla -o [ǝ] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
  24.      samoníklost  -i ž (í) lastnost, značilnost samoniklega: samoniklost naše kulture / knjiž. kritik poudarja njegovo pesniško samoniklost izvirnost, originalnost / knjiž. samoniklost njegove življenjske poti samostojnost, neodvisnost / samoniklost čustvovanja; samoniklost v nazorih
  25.      samonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima samo eno nogo: tam je stal slep in samonog človek

   30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA