Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (30.851-30.875)



  1.      ržíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasla rž: preorati ržišče
  2.      sábeljn  -a -o [bǝl] () pridevnik od sablja: sabeljni ročaj
  3.      sabljáti  -ám nedov.) dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli sabljáti se nekdaj bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami
  4.      sabotêr  -ja m () kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter
  5.      sádežen  -žna -o () pridevnik od sadež: sadežna lupina
  6.      sadístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sadizem: sadističen užitek; sadistično nagnjenje; imel je sadistično veselje mučiti jetnike / sadistični umor sadístično prisl.: sadistično ubijati
  7.      sadístka  -e ž () ženska oblika od sadist: bila je sadistka
  8.      sadítev  -tve ž () glagolnik od saditi: saditev krompirja / jesenska, spomladanska saditev; saditev v vrste
  9.      sadíti  -ím nedov. ( í) 1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: saditi drevesa; saditi koruzo, krompir; sejati in saditi / saditi v vrste ♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko 2. ekspr., v zvezi rožice saditi govoriti vzneseno, lepo ali priliznjeno, sladko: rožic ji ne sadi, vendar se razumeta; govori, kakor bi rožice sadil sajèn -êna -o: nagosto sajena koruza
  10.      sadítven  -a -o prid. () nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja
  11.      sadízem  -zma m () psiht. doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar muči, ponižuje koga: biti nagnjen k sadizmu; sadizem in masohizem // knjiž., s prilastkom naslada ob tuji bolečini: moralni sadizem / umor iz sadizma
  12.      sadjár  -ja m (á) kdor se ukvarja s sadjarstvom: sadjar in vrtnar
  13.      sadjáriti  -im nedov.) ukvarjati se s sadjarstvom: sadjariti in vrtnariti
  14.      sadjárjenje  -a s (á) glagolnik od sadjariti: sadjarjenje in vrtnarjenje
  15.      sadjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sadjarje ali sadjarstvo: sadjarsko delo / sadjarska škropilnica, žaga; sadjarske škarje / sadjarsko društvo / sadjarski in vinorodni kraji
  16.      sadjeróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje sadnega drevja: sadjerodni kraji
  17.      sádrast  -a -o prid. () nanašajoč se na sadro: tu je zemlja sadrasta in slana / sadrasti kipi mavčni
  18.      sáfianast  tudi safiánast -a -o prid. (; ) nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji; rdeča safianasta listnica / safianasto usnje
  19.      saharíd  -a m () kem. ogljikov hidrat
  20.      sahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. veneti, sušiti se: trava je sahnela od vročine / začela je žalovati in sahneti
  21.      sàj  in saj vez. () 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
  22.      sájavost  -i ž (á) lastnost, značilnost sajavega: sajavost sten / stopnja sajavosti ◊ agr. sajavost hmelja, jabolk glivična bolezen, pri kateri nastanejo na listih, sadežih črnkaste lise; vet. sajavost kožna bolezen z večjimi izpuščaji pri sesnih prašičkih
  23.      sáke  -ja m () v japonskem okolju alkoholna pijača iz riža: ponuditi sake / trgovina s sakejem
  24.      sakramentírati  -am nedov. () ekspr. preklinjati, navadno z besedo sakrament: jezil se je in sakramentiral
  25.      saláma  -e ž () podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slaninegastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine

   30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA