Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (30.726-30.750)


  1.      rožíčiti se  -im se nedov. (í ȋ) agr., v zvezi s sliva dobivati dolge, ukrivljene sadeže: slive se rožičijo ♪
  2.      rožljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rožljati: rožljanje ključev, verige / rožljanje grušča po pobočju / rožljanje z jedilnim priborom ♪
  3.      róžnik  -a m (ọ̑) 1. star. junij: bilo je sredi rožnika / (meseca) rožnika vse cvete 2. agr. boljši krompir domače sorte z rožnato lupino in belim ali rožnatim mesom: saditi rožnik / pozni, zgodnji rožnik ♪
  4.      ŕtast  -a -o prid. (ŕ) podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov ∙ knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča ♦ arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice ♪
  5.      rúbežen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
  6.      rubricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke ∙ knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino ♪
  7.      rudárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva // veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo ♪
  8.      rudnína  -e ž (ȋ) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine ♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini ♪
  9.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled ♪
  10.      rújev  -a -o (ȗ) pridevnik od ruj: rujevo listje ♪
  11.      rúkati 1 -am nedov. (ū ȗ) nižje pog. suvati: kar naprej ruka sošolca ∙ nižje pog. avtomobil, voz na taki cesti zelo ruka zaradi jam, kamenja na cesti sunkovito stresa, premetava ♪
  12.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni ♪
  13.      rúkati  -am in rúčem nedov. (ū) nar. dolenjsko mukati: krava zateglo ruka ♪
  14.      rúkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne ♪
  15.      ruláda  -e ž (ȃ) 1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro 2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado ♪
  16.      rulándec  -dca m (ȃ) kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem ♪
  17.      ruléta  -e ž (ẹ̑) hazardna igra, pri kateri odloča o dobitku kroglica, ki se ustavi v vdolbinici na enem od oštevilčenih rdečih ali črnih polj na vrteči se plošči: ruleta je postala njegova strast; igrati, izgubiti na ruleti; pri ruleti ima srečo / ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; pren., ekspr. ruleta usod // okrogla plošča za to igro: ruleta se ustavi; kroglica se je zakotalila po ruleti ♪
  18.      ruléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ruleto: ruletne igralnice / ruletni igralec / ruletna mizica ♪
  19.      rulétka  -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju ruleta: izgubljati pri ruletki ♪
  20.      rúliti  -im nedov. (ú) knjiž. tuliti, rjoveti: lačna živina ruli v hlevu / ranjenec je rulil od bolečine / pred hišo rulijo kompresorji rulèč -éča -e: žival je ruleč bežala v gozd; ruleče oglašanje ♪
  21.      rúmel  -mla m (ú) nižje pog. hrup, trušč: iz šole je bilo slišati rumel ♪
  22.      rumenína  -e ž (í) lastnost rumenega, rumena barva: rumenina jesenskega listja; rumenina trobentic / ekspr.: pokrajina se je svetila v rumenini v rumenkasti svetlobi; bleda rumenina sveč ∙ knjiž. rumenine na sliki so izginile rumene lise ♪
  23.      rumenoglàv  in rumenogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rumeno glavo: rumenoglava ptica ♪
  24.      rúmov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rum: rumova esenca / rumov okus ♪
  25.      rúnda  -e ž (ȗ) 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina ● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah ♪

   30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA