Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (3.051-3.075)
- čričánje -a s (ȃ) glagolnik od čričati: čričanje murnov v travi ♪
- čričáti -ím nedov. (á í) oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo ♪
- čríček -čka m (ȋ) zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens: črički čirikajo; v vinogradih so se začeli oglašati črički; čriček prepeva: čri čri čri // poljud. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički ♪
- čríčkati -am nedov. (ȋ) redko črikati ♪
- čríkanje -a s (ȋ) glagolnik od črikati: poslušati črikanje murnov in kobilic; črikanje čričkov v goricah ♪
- čríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čri: črički, murni črikajo ♪
- čŕka -e ž (ŕ) 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk ♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne
smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu ♪
- čŕkar -ja m (ȓ) slabš. kdor se ukvarja s pisanjem, pisateljevanjem: jalova prizadevanja črkarjev ♪
- čŕkarski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi ♦ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 ♪
- čŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr., redko okorno pisati: črkal je nekakšna znamenja na papir ♪
- čŕkica -e ž (ŕ) manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič ♪
- črko... ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
- črkogríz -a m (ȋ) slabš., redko jezikovni dlakocepec: pravda s črkogrizi ♪
- čŕkolivár -ja m (ȓ-á) kdor uliva črke: delo črkolivarjev v črkolivnici ♪
- črkolívec -vca m (ȋ) črkolivar: tiskarji in črkolivci ♪
- črkolívnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za ulivanje črk: dela v črkolivnici ♪
- črkopís -a m (ȋ) sistem črk, črke: črkopis naših protestantov je bohoričica; češki črkopis ♪
- črkopísen -sna -o (ȋ) pridevnik od črkopis: rešiti črkopisno vprašanje ♪
- črkorézec -zca m (ẹ̑) kdor reže, vrezuje črke ♪
- čŕkoslikár -ja m (ȓ-á) kdor se poklicno ukvarja s slikanjem črk, napisov: črkoslikarji in pleskarji ♪
- črkostávec -vca m (ȃ) kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji ♪
- črkostávnica -e ž (ȃ) tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica ♪
- črkoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
- črkovánje -a s (ȃ) glagolnik od črkovati: črkovanje in zlogovanje ♪
- črkováti -újem nedov. (á ȗ) po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede: črkuj svoje ime / črkovati po telefonu pojasnjevati težko razumljivo besedo z navajanjem znanih besed, katerih začetne črke dajo to besedo // brati od črke do črke: otroci še črkujejo / gledal je v pismo in črkoval besedo za besedo ♪
2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151