Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (28.326-28.350)


  1.      prizoríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče; spremeniti prizorišče s kulisami; igralec pride, stopi na prizorišče; likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče // publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu ∙ publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko ♪
  2.      prizórnica  -e ž (ọ̑) zastar. prizorišče, oder: osvetliti ozadje prizornice / njihov salon je glavna prizornica opravljanja ♪
  3.      prizvánjati  -am nedov. (ā) 1. zraven, spremljajoč zvoniti: blejanju ovc so prizvanjali zvonci 2. zvoneč naznanjati: prizvanjati k maši ● ekspr. zvonovi slovesno prizvanjajo zvonijo ♪
  4.      prizváti  -zôvem dov., prizvál (á ó) zastar. priklicati: prizvati ljudi / sonce je prizvalo prvo zelenje ♪
  5.      prizvèn  -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é) prizvok: kovinski prizven / to ime ima zanj skoraj magičen prizven ♪
  6.      prizvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) zveneč se zaslišati: skozi okno je prizvenel ženski glas ♪
  7.      prizvòk  in prizvók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) 1. zvok, zven, ki navadno moteče spremlja določen osnovni zvok, zven: odpraviti, slišati prizvok; kovinski, nenavaden prizvok / v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost v glasu, s katerim jih je izgovoril 2. knjiž., navadno s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: njegova izreka ima narečen, tuj prizvok; mesten prizvok v govoru in noši / govor z močnim čustvenim prizvokom zelo čustven govor; njegove besede imajo posmehljiv prizvok so nekoliko posmehljive; reči kaj s prizvokom moralne vzvišenosti moralno vzvišeno ∙ dati besedi poseben pomenski prizvok odtenek ♪
  8.      prizvoníti  -ím dov., prizvónil (ȋ í) nav. ekspr. zvoneč priti: krave so prizvonile prav do hleva / kolesar je prizvonil z dvorišča na cesto zvoneč se pripeljal ♪
  9.      prizvonkljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. zvonkljajoč priti: ovce so prizvonkljale s planine / pastirji so z živino prizvonkljali domov / po cesti so prizvonkljali kolesarji zvonkljajoč se pripeljali ♪
  10.      príža  -e ž (ȋ) nar. proga, črta: obleka s temno rjavimi prižami // lisa: po obrazu je imel umazane priže ♪
  11.      prižágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem skrajšati: drogove bo treba še malo prižagati // z žaganjem izoblikovati konec kakega predmeta: prižagati doge ♪
  12.      prižagováti  -újem nedov. (á ȗ) z žaganjem krajšati: prižagovati drogove // z žaganjem oblikovati konec kakega predmeta: prižagovati les poševno na vzdolžno os ♪
  13.      prížast  -a -o prid. (ȋ) nar. progast, črtast: prižasta srajca; rdeče prižasta podloga // lisast: prižast obraz ♪
  14.      priželéti  -ím dov., prižêlel; priželèn tudi priželjèn (ẹ́ í) star. zaželeti: priželel ji je vse dobro; priželela mu je smrt; tega nikomur ne priželim, je prehudo ♪
  15.      príželjc  -a [žǝl] m (ȋ) anat. organ v prsnem košu, v katerem nastajajo limfociti: krnenje priželjca v dobi doraščanja ♦ gastr. kupiti telečji priželjc ♪
  16.      prižéma  -e ž (ẹ̑) teh. orodje v obliki loka z vijakom za začasno spenjanje: kovinska, lesena prižema ♪
  17.      prižémati  -am nedov. (ẹ̑) tesno stiskati: fant prižema dekle na prsi / prižemati koga k sebi / prižemati roke na prsi / prižemali so se k zidu ♪
  18.      priženítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo ♪
  19.      priženíti se  -žénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto priženíti z ženitvijo, poroko priti do česa: priženiti hišo, posestvo; gledal je, da bi več priženil / priženil je otroka z ženo je dobil tudi njenega otroka prižénjen -a -o: k priženjenemu posestvu je dokupil še nekaj njiv ♪
  20.      prižénjenec  -nca m (ẹ́) kdor se priženi: v tem kraju je veliko priženjencev ♪
  21.      prižéti  -žmèm stil. -žámem dov., prižmì prižmíte in prižêmi prižemíte; prižél; nam. prižét in prižèt (ẹ́ ȅ, á) stisniti (k sebi): mati je prižela otroka na prsi / močno jo je prižel in poljubil objel / prižeti k sebi, v objem / priželi so se k zidu, da jih stražar ne bi opazil prižét -a -o: biti prižet h komu; skrival se je, prižet ob drevo ♪
  22.      prižgáti  -žgèm dov., prižgál (á ȅ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; žarg. prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči ♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo ● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji prižgán -a -o: pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed ♪
  23.      prižíg  -a m (ȋ) glagolnik od prižgati: prižig cigarete; prižig luči ♪
  24.      prižigáč  -a m (á) prižigalec: prižigač svetilk ♪
  25.      prižigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) nekdaj kdor prižiga ulične svetilke: prižigalci so začeli prižigati luči ♪

   28.201 28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 28.401 28.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA