Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (28.126-28.150)


  1.      pripeljáti  -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal // vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem 2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak // priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno 4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel 5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / bohemsko življenje ga je pripeljalo v smrt // narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti ● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil pripeljáti se ekspr. prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev ● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel pripelján -a -o: do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod ♪
  2.      pripešáčiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. priti peš: drug za drugim so pripešačili do vasice, na cilj; pripešačiti iz mesta ♪
  3.      pripihljáti  -ám dov. (á ȃ) pihljajoč se pojaviti: z morja je pripihljal svež veter ♪
  4.      pripisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen ♪
  5.      priplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi priplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti: ladja priplove v pristanišče; pripluti na odprto morje 2. knjiž. prileteti: letalo je priplulo z daljnega severa ♪
  6.      pripôgniv  tudi pripognív prisl. (ó; ȋ) zastar. sklonjeno, pripognjeno: pripogniv se je bližal hosti / starček se drži pripogniv sključeno ♪
  7.      pripojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pripojiti: pripojitev tujega ozemlja ♪
  8.      pripojíti  -ím dov., pripójil (ȋ í) narediti, da postane kaj sestavni del česa: pripojiti sosednje ozemlje k svoji državi / tej delovni organizaciji so pripojili več manjših pripojèn -êna -o: na novo pripojene pokrajine ♪
  9.      pripókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. pokajoč (z bičem) priti, pripeljati: voznik je pripokal mimo s parom konj ♪
  10.      pripolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) polzeč se pojaviti: po licu ji je pripolzela solza ♪
  11.      pripomágati  -am, in pripomágati in pripomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) zastar. pomagati: društvo bo pripomagalo, da obogatimo našo književnost in jezik / nekaj pripomaga tudi rodoviten svet, toda brez pridnosti ne bi bilo nič ♪
  12.      pripómba  -e ž (ọ̑) 1. izražena misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: če ima kdo kako pripombo, naj jo pove; sporočiti svoje pripombe k načrtu; upoštevati pripombe kupcev; koristna, kritična, neprimerna pripomba / zmeraj daje pripombe, ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / pripombe letijo nanj opazke; urednikova pripomba opomba 2. kar kdo dodatno, zraven pove: preslišal je pripombo, da je fant že odpotoval ♪
  13.      pripómbar  -ja m (ọ̑) ekspr. kdor (rad) kaj pripomni: nihče ne mara tega pripombarja ♪
  14.      pripómbarstvo  -a s (ọ̑) ekspr. dajanje pripomb, navadno manj pomembnih: zna ločiti poglobljeno kritiko od pripombarstva ♪
  15.      pripomínjati  -am nedov. (í) 1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti 2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi ♪
  16.      pripomôči  -mórem dov., pripomógel pripomôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjiku in deležniku na -l skupaj s čim narediti, povzročiti, da se kaj uresniči, doseže: tudi vi nam lahko pripomorete do zmage, da zmagamo / slabe razmere so pripomogle k taki odločitvi / razburjenje je pripomoglo, da se mu je zdravje poslabšalo vplivalo na to / star. vsi pripomorejo in premaknejo skalo pomagajo ♪
  17.      priporočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga, kaj priporoča: priporočevalec domačih zdravil / kandidat ima več priporočevalcev ♪
  18.      priposestvováti  -újem dov. (á ȗ) jur. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo: priposestvovati pot; priposestvovati (si) zemljišče; pren. mi smo si prostor in pravice v tej družbi že priposestvovali priposestvován -a -o: priposestvovana pravica ♪
  19.      pripovédkar  -ja m (ẹ̑) knjiž., redko pripovedovalec ali pisec pripovedk: ljudski pripovedkar ♪
  20.      pripovedoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalce: pripovedovalski dar ♪
  21.      priprašíti  -ím dov., priprášil (ȋ í) ekspr. dvigajoč prah pripeljati: po cesti je priprašil motor ♪
  22.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  23.      priprávljanje  -a s (á) glagolnik od pripravljati: pripravljanje mize / pripravljanje učenca za izpit / pripravljanje gramoza; pripravljanje jedi / pripravljanje proslave ♪
  24.      priprávljati  -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á) 1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico // delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal 3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali // z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere 4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela 5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah 6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet priprávljati se 1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla // izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju 2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati ● ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja pripravljajóč -a -e: pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum priprávljan -a -o: dolgo pripravljana televizijska oddaja ♪
  25.      pripréga  -e ž (ẹ̑) 1. dodatna vprega: pri gostilni vrh klanca so puščali priprego; pri težkih vozovih je moral vzeti priprego; pren., ekspr. ta stranka je priprega socialni demokraciji ♦ žel. dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. glagolnik od pripreči ali pripregati: za priprego so imeli močne konje ♪

   28.001 28.026 28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA