Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (2.801-2.825) 
- cvíl -a m (ȋ) redko cviljenje: v noč odmeva cvil lačnih psov ♪
- cvílež -a m (ȋ) cviljenje: mišji, svinjski cvilež / cvilež koles // ekspr. žival, ki cvili: okoli svinje se gnete deset drobnih cviležev ♪
- cvílh tudi cvílih -a m (ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine; obleka iz cvilha ♪
- cvílhast tudi cvílihast -a -o prid. (ȋ) ki je iz cvilha: cvilhasta blazina ♪
- cvílimóžek -žka m (ȋ-ọ̑) knjiž. igrača, navadno v obliki možička, ki pri stisku zacvili ♪
- cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
- cvíljenje tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor ♪
- cvinglijánec -nca m (ȃ) pripadnik cvinglijanstva: švicarski cvinglijanci; biblijski komentarji cvinglijancev ♪
- cvinglijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija ♪
- cvinglijánstvo -a s (ȃ) racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom ♪
- cvíren -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren ♪
- cvírnat -a -o prid. (ȋ) pog. ki je iz sukanca; sukančast: cvirnate rokavice / cvirnate hlače ♪
- cvírnati -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali! ♪
- cvokotáti -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih ♪
- cvrčálen -lna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka ♪
- cvrčálo -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov ♪
- cvrčánje -a s (ȃ) glagolnik od cvrčati: cvrčanje murnov, kobilic, lastovic / cvrčanje masti na štedilniku; cvrčanje sveče ♪
- cvrčáti -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka ♪
- cvŕček 1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki ♪
- cvŕček 2 -čka m (ȓ) 1. lov. užitna drobovina divjačine: vzeti ves cvrček iz prsne votline 2. nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: napravila ti bom cvrček s slanino ♪
- cvrčíkati -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen) ♪
- cvrênje -a s (é) glagolnik od cvreti: posodo med cvrenjem pokrijemo; maščoba, ponev za cvrenje ♪
- cvréti cvrèm nedov., cvŕl (ẹ́ ȅ) 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca; cvreti na olju // topiti maščobo: cvreti mast, slanino 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico cvréti se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se cvrli na pesku ♪
- cvŕk -a m (ȓ) 1. redko cvrčanje, cvrkut: cvrk ptičjih mladičev 2. nar., ekspr. klofuta, zaušnica: Tisti njen dober dan — kakor cvrk na njegovem licu (B. Pahor) ♪
- cvŕkanje -a s (r̄) glagolnik od cvrkati: cvrkanje novih čevljev; cvrkanje koles ♪
2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 
