Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (2.776-2.800)



  1.      cvetličnják  -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak
  2.      cvétnat  -a -o prid. (ẹ̑) poln cvetlic, cvetov: cvetnat grm; cvetnati travniki
  3.      cvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki razvije cvete in semena: praprotnice in cvetnice
  4.      cvetníca  -e ž (í) nar. zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja
  5.      cvétnik  -a m (ẹ̑) 1. knjiž., redko antologija, izbor: cvetnik slovenskega pesništva 2. zastar. cvetlični vrt: nad skalovjem se širi cvetnik, poln najlepših cvetlic 3. agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: sadijo cvetnik in bintje
  6.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
  7.      cvetnonedéljski  -a -o [tudi vǝt] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvetno nedeljo: cvetnonedeljske butare
  8.      cvetobêr  in cvetobér -a m (; ẹ̑) knjiž., redko antologija, izbor: cvetober ljudskih pravljic / ekspr. cvetober iz njegovega polemičnega slovarja / nedokazanih trditev je v njegovem spisu za obsežen cvetober zbirko
  9.      cvetodêr  in cvetodér -a m (; ẹ̑) zastar. cvetožer
  10.      cvetónka  -e ž (ọ́) nar. zahodno smokvin sadež, ki dozori v zgodnjem poletju: češnje še niso povsem obrane, pa že dozorevajo cvetonke
  11.      cvétovec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce
  12.      cvetóvje  -a s (ọ̑) star. rože, cvetlice: v gredici je zasajeno razno cvetovje
  13.      cvetožêr  in cvetožér -a m (; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera ♦ zool. jabolčni cvetožer
  14.      cvíba  -e ž () redko rozina, cveba
  15.      cvíbak  -a m () pog. prepečenec: za pot so se preskrbeli s cvibakom in slanino
  16.      cvíč  -a m () 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič
  17.      cvičáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami
  18.      cvíček  -čka m () lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina)
  19.      cvíčkar  -ja m () ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
  20.      cvíčkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost
  21.      cvíčkast  -a -o prid. () ekspr. po kislosti podoben cvičku: vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo
  22.      cvík  -a m () nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar
  23.      cvikar  gl. cviker
  24.      cvíkati  -am nedov. () nekdaj igrati cvik: ovadili so ga, da je cvikal
  25.      cvíker  tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje

   2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA