Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (27.701-27.725)


  1.      preurejeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preurejanje: preurejevalni načrti / preurejevalna dela ♪
  2.      preusmerítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
  3.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪
  4.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
  5.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
  6.      preužítkar  -ja m (ȋ) v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev ♪
  7.      prevajálnik  -a m (ȃ) elektr. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo ♪
  8.      prevalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prevaliti: prevalitev odgovornosti na vodstvo organizacije ♪
  9.      prevára  -e ž (ȃ) 1. dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto: njegova prevara ni uspela; nasesti prevari; odkriti prevaro; drobne prevare / trgovati brez prevare; s prevaro pridobiti koga za svoje načrte 2. ekspr. zmota, zabloda: spoznal je svojo prevaro / živeti v prevari 3. psih., s prilastkom zaznava, ki ne ustreza resničnemu stanju stvari: slušna prevara; vidna prevara / čutna prevara 4. glagolnik od prevarati: igralci so se dogovorili o prevari nasprotnika / žena se je naveličala moževih prevar ♪
  10.      prevarántstvo  -a s (ā) ekspr. dejavnost prevarantov: pojavi prevarantstva / boriti se proti prevarantstvu proti goljufivosti, nepoštenosti ♪
  11.      prevážanje  -a s (ȃ) glagolnik od prevažati: prevažanje blaga, ljudi; prevažanje topov je cesto uničilo; stroški prevažanja; stroji za prevažanje rude v rudnikih / ekspr. sit je že tega prevažanja vožnje ♪
  12.      prevážati  -am nedov. (ȃ) z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z enega mesta na drugo: prevažati blago, potnike; čez reko je prevažal star mož; prevažati po morju; prevažati po železnici; vino prevažajo v cisternah; prevažati s konji / avtobus prevaža izletnike ♦ čeb. prevažati čebele spravljati panje s čebelami z ene paše na drugo // voziti (sem in tja): prevažati turiste po jezeru prevážati se ekspr. voziti se: ves dan se prevaža s kolesom / prevažati se v kočiji // enakomerno drseč se premikati: labodi se prevažajo po vodi / po nebu se prevažajo beli oblaki ♪
  13.      prevážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž., ekspr. zelo važen, zelo pomemben: prevažni dogodki zadnjih dni; ima več prevažnih nalog; povedati si mnogo prevažnih novic ♪
  14.      prevaževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele ♪
  15.      prevaževálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. prevozen: prevaževalna dejavnost ♪
  16.      prevdán  -a -o prid. (á) ekspr. zelo vdan, zvest: naš prevdani prijatelj; prevdani podložniki ∙ knjiž. niso ga ganile njene prevdane prošnje preponižne prevdáno prisl.: prevdano služiti ♪
  17.      prevèč  prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset dinarjev je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo 2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni 4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna 5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden ● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno ♪
  18.      prevèčkrat  prisl. (ȅ) 1. izraža število ponovitev, ki je večje, kot ustreza: prevečkrat hodiš v kino; ne glej se prevečkrat v ogledalo / ekspr. le prevečkrat zanemarjaš svoje dolžnosti 2. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno število ponovitev: to se ne zgodi prevečkrat; ali hodiš pogosto v ta kraj? Ne prevečkrat ♪
  19.      prevédba  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. glagolnik od prevesti: prevedba formule v splošni jezik ∙ zastar. prevedba romana v francoščino prevod 2. jur. uradno priznanje nove pravice ali prilagoditev že priznane pravice novim predpisom: prevedba delavca na nove prejemke / prekontrolirati prevedbe ♪
  20.      prevédben  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prevedba 2: prevedbeni postopek / prevedbena odločba ♪
  21.      prevedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da prevesti, prevajati: prevedljiv roman; težko prevedljiv izraz ♪
  22.      prevedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prevedljivega: medsebojna prevedljivost jezikov ♦ lit. prevedljivost poezije ♪
  23.      prevedríti  -ím dov., prevédril; prevedrèn (ȋ í) ostati v zavetju, dokler ne preneha deževati: prevedrili smo pod hrastom / prevedriti nevihto; pren., ekspr. tam so prevedrili vojne čase prevedríti se zvedriti se: proti jutru se je prevedrilo ♪
  24.      prevégniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevegnil / tam se cesta prevegne proti morju ♪
  25.      prevéjan  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. zvit, prebrisan: prevejan tat; prevejani trgovci; bil je najbolj prevejan med njimi / prevejano govorjenje prevéjano prisl.: prevejano govoriti, se nasmehniti; prim. prevejati ♪

   27.576 27.601 27.626 27.651 27.676 27.701 27.726 27.751 27.776 27.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA