Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (276-300)
- ámažnik -a m (á) nar. berač, revež: potepuhi in amažniki ♪
- ambivalénca -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca ♪
- ambulánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje ♪
- amenoróičen -čna -o (ọ́) pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic ♪
- amerikánski -a -o prid. (ȃ) 1. pog. ameriški: kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico 2. nanašajoč se na amerikance: za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček ♪
- amfiból -a m (ọ̑) min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino: zrna amfibola ♪
- amfotêren -rna -o prid. (ȇ) kem. sposoben delovati kot baza ali kot kislina: amfoterni oksidi ♪
- amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
- amnestíranec -nca m (ȋ) kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev ♪
- amóniak -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku ♪
- amóniakov -a -o (ọ̑) pridevnik od amoniak: amoniakova raztopina ♪
- amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije ♪
- amónij -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika ♪
- amónijev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli ♪
- amonít -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti ♪
- ámor -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico ♪
- àmorála -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti ♪
- àmorálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja ♪
- àmoralízem -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem ♪
- amórfnost -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga ♪
- àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast,
govoriti pa znaš ♪
- ampêr -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih; varovalka za deset amperov [A] ♪
- amputíranec -nca m (ȋ) komur so amputirali kak ud telesa: proteze za amputirance ♪
- ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno ♪
- anahorétski -a -o (ẹ̑) pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376