Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (27.501-27.525)


  1.      prepljúskniti  -em dov. (ú ȗ) v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip ♪
  2.      prepljúsniti  -em dov. (ú ȗ) v pljusku prekriti: voda prepljusne skalo; pren. prepljusnil ga je val nežnosti ♪
  3.      preplônkati  -am dov. (ȏ) žarg., šol. prepisati: preplonkati nalogo; spis je preplonkal od Janeza ♪
  4.      preplôščiti  -im dov. (ō ȏ) teh. povezati dva elementa tako, da se njuna stanjšana dela prekrivata: preploščiti kovinski, leseni letvi ♪
  5.      preplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel 2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh ● zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala ♪
  6.      preplúžiti  -im dov. (ú ȗ) splužiti: preplužiti cesto / knjiž., redko v enem dnevu prepluži vse svoje njive preorje ♪
  7.      prepocéni  prisl. (ẹ́) preveč poceni: kolo si prepoceni prodal, saj je bilo še skoraj novo; pren. ne dajmo se prepoceni; prepoceni pridobljena slava ∙ pog. jedli smo, pa ne prepoceni morali smo precej plačati za hrano; pog., ekspr. za tako napako si jo še prepoceni odnesel zaslužil si si strožjo kazen ♪
  8.      prepočásen  -sna -o prid. (á ā) preveč počasen: prepočasen človek / prepočasna vožnja / tak način predelave lesa je prepočasen ♪
  9.      prepočási  prisl. (ȃ) preveč počasi: prepočasi hodiš, zamudila bova; dežela se prepočasi industrializira; ekspr. vse prepočasi mineva čas ♪
  10.      prepodíti  -ím dov., prepódil (ȋ í) narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave prepodèn -êna -o: prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali ♪
  11.      prepogóst  -a -o prid. (ọ̑) preveč pogost: njeni obiski so se jim zdeli prepogosti; prepogoste poplave; prepogosto jemanje pomirjevalnih tablet / v knjigi so prepogosti avtobiografski odlomki prepogósto prisl.: prepogosto prihajati na obisk; prepogosto spreminjati načrte ∙ ekspr. ideali so prepogosto težko dosegljivi zelo pogosto ♪
  12.      prepókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) razpokati: ledenik je prepokal prepókan -a -o: apnenec je tam prepokan in preluknjan ♪
  13.      preponôsen  -sna -o prid. (ó ō) preveč ponosen: preponosen je, da bi prosil za denar ♪
  14.      preporódovec  -vca m (ọ̄) pripadnik gibanja srednješolcev in visokošolcev od leta 1912 do 1914 za združitev južnoslovanskih narodov: revolucionarne ideje, program preporodovcev ♪
  15.      prepoštèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal ♪
  16.      prepotováti  -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov ♪
  17.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
  18.      prepoudáriti  -im dov. (á ȃ) knjiž., redko preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o: prepoudarjena ideja ♪
  19.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪
  20.      prepovédanost  -i ž (ẹ̑) dejstvo, da je kaj prepovedano: prepovedanost je izražena na različne načine ♪
  21.      prepovédati  -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo // povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pismeno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati // povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali prepovédan -a -o: parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano ∙ loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega ♪
  22.      prepóveden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prepoved: prepovedni napisi ♦ jur. prepovedna tožba tožba, s katero naj se doseže prepoved neupravičenega poseganja v tožnikovo pravico ♪
  23.      prepovedoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prepoveduje: prepovedovalni predpisi ♪
  24.      prepovedováti  -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj ♪
  25.      prepovŕšen  -šna -o prid. (ȓ) preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje prepovŕšno prisl.: prepovršno obravnavati, soditi ♪

   27.376 27.401 27.426 27.451 27.476 27.501 27.526 27.551 27.576 27.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA