Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (27.026-27.050)



  1.      predlóga  -e ž (ọ̑) besedilo, glasbeno, slikarsko delo v odnosu do drugega dela, narejenega, posnetega po njem: film se zvesto drži literarne predloge; odkriti predlogo znane slike ♦ tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka; prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // oseba ali stvar v odnosu do literarne osebe, slike, narejene, ustvarjene po njej: med množico je iskal predlogo za zunanji videz glavne junakinje / učenci rišejo po naravnih predlogah; po živi predlogi opisana oseba v romanu ● zastar. glasovati o predsednikovi predlogi o predsednikovem predlogu
  2.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitevmuz. melodični okrasek pred glavno noto
  3.      predlóžen  -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predlog 2: predložna zveza / predložna izpeljanka
  4.      predložítev  -tve ž () glagolnik od predložiti: predložitev potrdila, računa / predložitev česa v obravnavo / predložitev izleta ♦ fin. menica, plačljiva ob predložitvi
  5.      prèdmárec  -rca m (-á) publ. čas pred mesecem marcem 1848 v Avstriji: življenje našega naroda v predmarcu / avstrijski predmarec
  6.      prèdmárksovski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred začetkom Marxovega delovanja: predmarksovski socializem
  7.      prêdmet  -éta mẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodnikuekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti
  8.      prèdmutacíjski  -a -o prid. (-) muz., v zvezi predmutacijski zbor zbor, sestavljen iz glasov otrok, ki še niso mutirali
  9.      prednášanje  -a s () glagolnik od prednašati: v prednašanju skladbe pogrešamo izdelanosti; nazorno prednašanje; način prednašanja
  10.      prédnje...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na prednji: prednjeazijski, prednjejezičen
  11.      prèdnovoléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred novim letom: prednovoletno nakupovanje / veselo razpoloženje v prednovoletnih dneh
  12.      predočeváti  -újem nedov.) knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke predočeváti si predstavljati si, zamišljati si: ljudje so si to različno predočevali; predočeval si je njeno lepoto / v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo
  13.      predolgovézen  -zna -o [g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. preveč dolgovezen: predolgovezen pisatelj; biti predolgovezen / predolgovezni govori
  14.      predornína 2 -e ž () knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
  15.      predpéčnik  -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik ◊ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje
  16.      predpisováti  -újem nedov.) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila
  17.      prèdplačílen  -lna -o prid. (-) v zvezi z vozovnica ki se plača vnaprej: potniki s predplačilnimi vozovnicami
  18.      prèdplačílo  -a s (-í) predhodno plačilo, plačilo vnaprej: predplačilo za nakup avtomobila
  19.      prèdplačník  -a m (-í) kdor kaj predhodno plača: računajo na denarno podporo predplačnikov
  20.      prèdpléva  -e ž (-ẹ́) bot. zunanji cvetni list pri travah
  21.      prèdpodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba
  22.      prèdpogódba  -e ž (-ọ̑) jur. predhodna pogodba: sklepanje predpogodb
  23.      prèdpogòj  -ója tudi -ôja m (- -ọ́, -ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje
  24.      predpóldan  -dnéva [d] m (ọ̑ ẹ̑) redko del dneva pred poldnevom; dopoldan: bil je lep jesenski predpoldan
  25.      predpóldan  [d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: predpoldan je začelo rositi

   26.901 26.926 26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA