Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (27.001-27.025) 
- prédenčast in predênčast -a -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž. podoben predenu: predenčasti lasje; predenčasta brada ♪
- prédenica -e ž (ẹ̑) bot. rastlina brez listov in pravih korenin, z belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Cuscuta: iztrebljati predenico / navadna ali evropska predenica ♪
- predênje in prédenje -a s (é; ẹ́) glagolnik od presti: strojno predenje; predenje bombažne preje; predenje na kolovratu; tehnologija predenja / ličinka v stadiju predenja / mačje predenje ♪
- prédeno in predêno -a s (ẹ̑; é) knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev: sušiti predena na drogu; kite so se ji razpustile in visele kakor predeno / predeno previti v klobčič / volno zviti v predeno; pren. misli so se mu zapletle v neurejeno predeno // ekspr. kar je temu podobno: okrog prsta ovija predeno brade / lasje so mu viseli v predenih ● knjiž. meša mu predeno preprečuje, ovira njegove načrte; prim. štrena ♪
- prederóč tudi prederòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) preveč deroč: prederoča in pregloboka reka ♪
- predestilírati -am dov. (ȋ) fiz. spremeniti tekočino v paro in to paro v tekočino: predestilirati nafto, vodo predestilíran -a -o: predestilirana voda ♪
- predestinácija -e ž (á) rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja: razpravljati o predestinaciji; pren. občutiti tragiko socialne predestinacije // nauk o tem: janzenistična predestinacija ♪
- predestiníranost -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da je kdo vnaprej določen, namenjen za kaj: govorili so o fantovi predestiniranosti za vojaški poklic ♪
- predestinírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti, nameniti za kaj: talent in delovna vnema sta ga predestinirala za velika dela predestiníran -a -o: biti predestiniran za znanstvenika; to področje je predestinirano za industrializacijo ♪
- predgóvor -a m (ọ̑) kratek sestavek pred knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu: napisati predgovor k drugi izdaji knjige; v predgovoru govoriti o namenu knjige ♪
- predhódništvo -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri ♪
- predikáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predikat: predikatne značilnosti / predikatni del stavka ♪
- predimenzioníranost -i ž (ȋ) publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja ♪
- predíren -rna -o prid. (ȋ) 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster ♪
- prediskutírati -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru: prediskutirati predlog zakona; to stvar moramo podrobno prediskutirati ♪
- predívnica -e ž (ȋ) nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice ♪
- prèdjézdec -a [dǝc] m (ȅ-ẹ̑) 1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo 2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec ♪
- prèdklíničen -čna -o prid. (ȅ-í) med. nanašajoč se na začetni del študija medicine, ko se obravnavajo naravoslovni in družboslovni temelji medicine: predklinični predmeti ♪
- predláganec -nca m (ȃ) kdor je predlagan za kaj: predlaganec za nagrado, odlikovanje ♪
- predlánski -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred lanskim letom: predlanska jesen je bila lepa / spomnil se je na prve mesece predlanskega leta ♪
- predlánskim prisl. (ā) v letu, ki je bilo pred lanskim letom: umrl je predlanskim ♪
- prèdléča -e ž (ȅ-ẹ́) fot. leča, ki se namesti na objektiv za snemanje bližnjih predmetov: predleče in filtri ♪
- predléžen -žna -o (ẹ̑) pridevnik od predležje: predležna gred ♪
- predléžje -a s (ẹ̑) teh. skupek strojnih delov za prenašanje vrtenja, spreminjanje vrtilne hitrosti, zlasti pri transmisijah: predležje se je pokvarilo / jermensko, zobniško predležje ♪
- prêdlog -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
26.876 26.901 26.926 26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101