Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (26.876-26.900)


  1.      pravokótnost  -i ž (ọ̑) lastnost, stanje pravokotnega: pravokotnost robov / pravokotnost poslopja, sobe ♪
  2.      pravoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je, nastopa v pravi meri: pravomerni ritem predstave // ki je v skladu z določenimi načeli, predpisi: pravomerno ravnanje pravomérno prisl.: pravomerno uporabljati odrska sredstva ♪
  3.      pravomôčen  -čna -o prid. (ó) jur. pravnomočen: pravomočna sodba; odločba je pravomočna ♪
  4.      pravomôčnost  -i ž (ó) jur. pravnomočnost: pravomočnost odločbe ♪
  5.      pravopís  -a m (ȋ) pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica // veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa // knjiga s temi pravili: kupiti pravopis; v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila za izgovor ♪
  6.      pravopísar  -ja m (ȋ) ekspr. pravopisec: prizadevanja naših pravopisarjev ♪
  7.      pravopísec  -sca m (ȋ) strokovnjak za pravopis: stališča sodobnih pravopiscev ♪
  8.      pravopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pravopis: pravopisna napaka / pravopisni razvoj / pravopisne platnice ♪
  9.      pravopísje  -a s (ȋ) zastar. pravopis: poznati pravopisje / vaditi se v pravopisju ♪
  10.      pravopísnik  -a m (ȋ) ekspr. pravopisec: slovničarji in pravopisniki ♪
  11.      pravoréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pravorečje: pravorečni problemi ♪
  12.      pravoréčje  -a s (ẹ̑) pravila, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika: naglašati besede po pravorečju // veda o tem: razvoj pravorečja ♪
  13.      pravoslávec  -vca m (ȃ) pripadnik pravoslavne vere: katoličani in pravoslavci ♪
  14.      pravosláven  -vna -o prid. (á) nanašajoč se na pravoslavce ali pravoslavje: pravoslavni duhovnik / pravoslavna cerkev ♦ rel. pravoslavna vera krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja; sam.: katoličani in pravoslavni ♪
  15.      pravoslávje  -a s (ȃ) 1. krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja: pravoslavje in katolištvo 2. nazor, ideologija, ki temelji na pravoslavni veri: vpliv pravoslavja na umetnost ♪
  16.      pravoslóvec  -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava ♪
  17.      pravoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. praven: pravoslovni študij / pravoslovna fakulteta ♪
  18.      pravoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: posvetiti se pravoslovju / razvoj pravoslovja ♪
  19.      pravosóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pravosodje: pravosodna dejavnost / pravosodni izpit ♪
  20.      pravosódje  -a s (ọ̑) jur. 1. državni organ, ki skrbi zlasti za redno delovanje sodišč: obrniti se na pravosodje; odločbe pravosodja 2. sodstvo: napredek pravosodja ♪
  21.      právost  -i ž (ȃ) knjiž., redko pravilnost: pravost in napačnost sklepa, trditve ♪
  22.      pravovárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravno varstvo: pravovarstveni zahtevek ♪
  23.      pravovérec  -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoverci in krivoverci ♪
  24.      pravovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoveren katoličan, musliman; reformatorji in pravoverni protestanti / pravoverni nauki; pravoverne knjige; pren., ekspr. pravoverni ideologi ♪
  25.      pravovérnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoverec: pravoverniki in krivoverci 2. nav. ekspr. vernik: hodža kliče svoje pravovernike ♪

   26.751 26.776 26.801 26.826 26.851 26.876 26.901 26.926 26.951 26.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA