Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (2.651-2.675)



  1.      cílj  -a m ( ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja
  2.      címbal  -a m () ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: počila je struna na cimbalu
  3.      címet  -a m () posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu
  4.      címprati  -am nedov. () pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
  5.      cínar  -ja m () delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar
  6.      cínast  -a -o prid. () kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina
  7.      cíncanje  -a s () glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz
  8.      cíncar  -ja m () pog., ekspr. kdor (rad) cinca, omahuje: ta človek je znan cincar in mečkač
  9.      cincáriti  -im nedov.) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti
  10.      cíncati  -am nedov. () 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka
  11.      cíncav  -a -o in cincàv -áva -o prid. (; á) pog. omahljiv, neodločen: cincav človek
  12.      cíncavec  -vca m () pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec
  13.      cíncavost  tudi cincávost -i ž (; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi
  14.      cineást  -a [ci- in si-] m () knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu
  15.      cinerárija  -e ž (á) vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv, Cineraria hybrida: kupiti v cvetličarni cinerarijo
  16.      cíngole  -gol ž mn. () nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec)
  17.      cínk  -a m () kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
  18.      cinkográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na cinkografijo: cinkografski material
  19.      cíntor  -ja m () nar. prekmursko pokopališče: pokopali so ga na cintorju
  20.      cipárna  -e ž () vulg. javna hiša: ta hiša bo postala prava ciparna
  21.      ciprésa  -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana
  22.      círca  in círka [cirka] prisl. () približno, okoli: znižati stroške za circa [ca.] 20 %
  23.      cirkón  tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom ♦ min. rudnina cirkonijev silikat
  24.      cirkuláren  -rna -o prid. () ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga
  25.      cirkularíst  -a m () delavec pri cirkularki: zaposliti cirkularista

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA