Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (26.476-26.500)


  1.      póstskríptum  in póst skríptum tudi póst scríptum -a [-skr-] m (ọ̑-ȋ) knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.] ♪
  2.      posúmiti  -im dov. (ū ȗ) 1. začeti sumiti: zbala se je, da bo mož kaj posumil; takoj je nekaj posumila; ob tem je posumil v fantovo poštenost; nehote, nekoliko posumiti / posumil ga je, da hoče zbežati osumil 2. ekspr. podvomiti: posumil je, da sta se srečala po naključju; posumila je o njegovi zvestobi ∙ ekspr. nikoli niso posumili vanj vedno so mu zaupali, verjeli // navadno v zvezi z na pomisliti: ker ga ni bilo, so doma takoj posumili na nesrečo; ob pregledu je zdravnik najprej posumil na žolčne kamne ♪
  3.      posvaríti  -ím dov., posváril (ȋ í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni ♪
  4.      posvečeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) rel. kdor posvečuje: posvečevalec duhovnikov ♪
  5.      posvečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od posvečevati: posvečevanje duhovnikov / posvečevanje oltarjev ♪
  6.      posvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju ● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo ◊ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih ♪
  7.      posvèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvet je bil precej razburljiv; kratek, resen posvet; ekspr. družinski posvet / imeti posvet s prijateljem; iti na posvet k očetu 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvet je potekal mirno; udeležiti se posveta; na posvetu se je večkrat oglasil / strokovni, vojaški posvet // ekspr. udeleženci takega pogovora: posvet je sklenil drugače ♪
  8.      posvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast ♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni duhovnik 2. ki ni duhovno, versko usmerjen: posveten človek / posvetno mišljenje ∙ ekspr. odpovedal se je posvetnim željam odrekel se je užitkom, ugodnostim ♪
  9.      posvetílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetilo: knjiga ima tudi posvetilni napis / posvetilni uvod / napisal je več posvetilnih pesmi ♪
  10.      posvetílo  -a s (í) besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga: napisal je dolgo posvetilo / rokopisno posvetilo ♪
  11.      posvetítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posvetiti, pokloniti: posvetitev knjige materi / posvetitev pozornosti komu / posvetitev cerkve ♪
  12.      posvetíti  -ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjigo je posvetil materi / zbirko je posvetil takoj pod naslovom jo opremil s posvetilom // predstaviti v besedilu, knjigi: prvo poglavje je posvetil preprečevanju bolezni / problemu šolstva je v knjigi posvetil posebno mesto 2. nav. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: ves čas je posvetil otrokom; vse svoje moči je posvetil študiju / časopisi so posvetili dogodku veliko pozornost veliko se je pisalo o dogodku // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posvetil mu je veliko skrbi; vse življenje je posvetil raziskovanju; takemu delu se ni mogel posvetiti / posvetil se je filozofiji 3. rel. z obredom določiti svetnika za zaščitnika: kapelo so posvetili istemu svetniku kot cerkev // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določiti a) koga za cerkveno službo: posvetiti duhovnika b) kaj za cerkveno rabo: posvetiti cerkev / posvetiti hostijo ● knjiž. samo njega je posvetil v svojo skrivnost mu jo razkril, zaupal posvečèn -êna -o: posvečeni duhovniki; materi posvečena knjiga; akademija je posvečena stoletnici pesnikovega rojstva ♪
  13.      posvetíti  in posvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti svetiti: posvetila je rdeča luč; v daljavi so posvetili žarometi / ekspr. posvetil je dan zdanilo se je // krajši čas svetiti: luč je posvetila in ugasnila / posvetiti z žepno svetilko / posveti mu po stopnicah 2. ekspr., z dajalnikom učinkovito zavrniti, onemogočiti koga: treba mu je posvetiti; pošteno je posvetil napadalcem ● ekspr. posvetilo je sonce svobode začela se je svoboda; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posveti njegova soba je mračna, temačna posvetíti se in posvétiti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: ni se ji hotelo posvetiti / učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je ● ekspr. bali so se, da se bo tudi pri njih posvetilo začelo goreti ♪
  14.      posvetnják  -a m (á) 1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen: to ti je posvetnjak 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in posvetnjaki ♪
  15.      posvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo svinca: posvinčiti in pocinkati ∙ knjiž., redko utrujenost mu je posvinčila noge bil, postal je zelo utrujen posvínčen -a -o: posvinčena pločevina ♪
  16.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. (ȋ á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom ♪
  17.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
  18.      pošév  prisl. (ẹ̑) star. 1. postrani, poševno: dež lije pošev na okna; kola slonita pošev drug proti drugemu / cesta se vije pošev navkreber / zavese v pošev pripeti 2. počez, povprek: stopa pošev čez njivo ♪
  19.      pošiljátelj  -a m (ȃ) kdor kaj pošilja: pošiljatelj dopisa, paketa, pisma; naslov pošiljatelja ♪
  20.      poškíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: šla je mimo hiše in poškilila na njihov balkon; poškilil je v sošolkin zvezek ♪
  21.      poškripávanje  -a s (ȃ) glagolnik od poškripavati: poškripavanje koles ♪
  22.      pošpégati  -am dov. (ẹ̑) nižje pog. pogledati, pokukati: pošpegati izza drevesa; pošpegati skozi ključavnico ♪
  23.      póštarica  -e ž (ọ̑) pog. poštna delavka: pakete je prevzemala mlada poštarica ♪
  24.      póštarka  -e ž (ọ̑) redko poštna delavka: upokojena poštarka ♪
  25.      póštarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poštarje: poštarska kapa, torba, uniforma / poštarsko delo ♪

   26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA