Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (2.601-2.625)


  1.      cepílnica  -e [tudi u̯n] ž (ȋ) 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje ♪
  2.      cepílnik  -a [ln in u̯n] m (ȋ) agr. cepilni nož ♪
  3.      cepílo  -a s (í) teh. priprava za cepljenje ♪
  4.      cepíti  in cépiti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici ♪
  5.      cepítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cepitev: cepitvene tendence / cepitvena akcija proti črnim kozam / cepitveni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana ali plutonija ♪
  6.      cépljenec  -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec ♪
  7.      cepljívka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija ♪
  8.      cereálije  -lij ž mn. (á ȃ) 1. knjiž. žita, žitarice: v cerealijah je le malo vitamina A 2. pri starih Rimljanih slavje v čast boginje Cerere ♪
  9.      cerezín  -a m (ȋ) kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom ♪
  10.      cerkvénec  -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi ♪
  11.      cernírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. onemogočiti izhod, pobeg; obkoliti, zajeti: cernirati vojno enoto ♪
  12.      cesaríca  -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: cesarica Marija Terezija 2. cesarjeva žena: cesar in cesarica ♪
  13.      cesíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od cesija, odstopen: cesijska izjava ♪
  14.      césta  -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana-Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. redko, s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. redko možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. redko način, sredstvo za dosego česa; pot: do učenosti ne drži gladka cesta ● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak ◊ astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta za vozila z večjo hitrostjo; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  15.      cestnína  -e ž (ȋ) pristojbina za uporabo cest: plačevati, pobirati cestnino; uvedli bodo neke vrste cestnino ♪
  16.      cestováti  -újem nedov. (á ȗ) star. potovati: cestuje po daljnih deželah ♪
  17.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  18.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  19.      cevárna  -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
  20.      cévast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben cevi: cevast steber; cevasta posoda ♦ anat. cevasti organi; cevasta kost; bot. cevasti cvet, list; cevaste gobe cevarke; um. cevaste gube na kipih ♪
  21.      cévčica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cevka: ozka, steklena cevčica; izpušne cevčice pri acetilenkah ♪
  22.      cévčnica  -e ž (ẹ̑) tekst. stojalo, ki nosi cevke z navitki preje za snovanje ♪
  23.      céven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi ♪
  24.      cévje  -a s (ẹ̑) skupina ali sistem cevi, cevk: vodovodno cevje ♦ anat. cevje krvnega obtoka žile, ožilje ♪
  25.      cévka  -e ž (ẹ̑) manjša, tanjša cev: ozka cevka; gumijasta, steklena cevka ◊ tekst. (tekstilna) cevka votel valj ali stožec, na katerega se navija preja ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA