Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (25.426-25.450)


  1.      pompózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo // veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom // hrupen, buren: pompozna reklama pompózno prisl.: pompozno dekorativna scena ♪
  2.      pomrák  -a m (ȃ) star. mrak: pomrak je že / zaradi pomraka ni dobro razločil postave ♪
  3.      pomŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen na površini: na pomrzlem snegu mu je spodrsnilo / pomrzla cesta ♪
  4.      pomuslimániti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj muslimansko: pomuslimaniti prebivalce ♪
  5.      ponarédek  -dka m (ẹ̑) kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke; ponaredek dokumenta, ključa; svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov ♪
  6.      ponarejeválnica  -e ž (ȃ) prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik ♪
  7.      ponášati se  -am se nedov. (ȃ) 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpiadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša 2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami 3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati 4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo ponášati nar. gorenjsko pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago ♪
  8.      ponatísk  -a m (ȋ) knjiž., redko ponatis: prepovedati ponatisk / v tej knjigi je povest izšla v ponatisku ♪
  9.      ponavljávec  -vca m (ȃ) 1. učenec, ki ponavlja razred: v prvem razredu je precej ponavljavcev; število ponavljavcev je padlo 2. kdor kaj ponavlja: plezalna pot je za ponavljavce lažja; ponavljavci političnih gesel ♪
  10.      ponazorováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: omenjeno razdelitev ponazoruje še razpredelnica / metafore ponazorujejo pesnikova doživetja / pripovedovanje je spremljal s kretnjami rok, kakor da ponazoruje besede ♪
  11.      ponedéljkar  -ja m (ẹ̑) žarg. človek, ki ob ponedeljkih neupravičeno izostaja z dela: ponedeljkarji zelo ovirajo napredek proizvodnje ♪
  12.      ponehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval 2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati ♪
  13.      ponehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase ♪
  14.      poneizmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino ♪
  15.      ponekjé  prisl. (ẹ̄) knjiž., redko ponekod: markacije so ponekje že komaj vidne ♪
  16.      ponekód  prisl. (ọ̄) na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo ♪
  17.      ponemáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: v kotu je ležala steklenička, ki so jo muhe ponemarile ponemáriti se iztrebiti se: otrok se je ponemaril v hlače ♪
  18.      ponémčenec  -nca m (ẹ̑) kdor je ponemčen: Nemci in ponemčenci ♪
  19.      ponémčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ponemčiti: načrt za ponemčenje koroških Slovencev ♪
  20.      ponemčeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev ♪
  21.      ponemčeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija ♪
  22.      ponemčúriti  -im dov. (ú ȗ) slabš. ponemčiti: take ljudi so z lahkoto ponemčurili; kot uradnik se je ponemčuril ♪
  23.      poneúmljanje  -a s (ú) glagolnik od poneumljati: to je pravo poneumljanje ljudi; slaba literatura pomaga pri poneumljanju mladine; boj proti poneumljanju množic ♪
  24.      ponevédoma  prisl. (ẹ̄) star. 1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno 2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti nesrečo; nisem se zadel nalašč, ampak ponevedoma / ponevedoma sta naletela drug na drugega po naključju ♪
  25.      póni  -ja m (ọ̑) 1. konj majhne rasti, primeren zlasti za jahanje za otroke: deček je jahal svetlo rjavega ponija 2. pog. manjše, navadno zložljivo kolo: ni si hotel kupiti navadnega kolesa, ampak poni; neskl. pril.: poni kolo ♪

   25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501 25.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA