Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (25.401-25.425)



  1.      pomíti  -míjem dov., pomìl (í ) z vodo ali drugo tekočino očistiti: pomiti okna, tla; pomiti in pobrisati posodo / pomiti pod tekočo vodo; pomiti z vročo vodo
  2.      pomiváč  -a m (á) redko pomivalec: ponudil se je za pomivača
  3.      pomiválec  -lca [c tudi lc] m () kdor se (poklicno) ukvarja s pomivanjem: najeti pomivalca oken; pomivalec posode v hotelu
  4.      pomívanje  -a s (í) glagolnik od pomivati: pomivanje posode; krpa za pomivanje / stroj za pomivanje posode
  5.      pomlád  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad () 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi ♦ astr. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že pomlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomladansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo pomlad 2. publ., s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je nova pomlad države ● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr. pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča, veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; prim. spomladi
  6.      pomladílo  -a s (í) knjiž. kar pomlajuje, daje mlad, mladosten videz: spanje je dobro pomladilo
  7.      pomladíti  -ím dov., pomládil ( í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz 3. narediti, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd ♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila ● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
  8.      pomlajeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija ♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje
  9.      pomlajeváti  -újem nedov.) 1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce 2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje 3. delati, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd ♦ agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko 4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik pomlajujóč -a -e: pomlajujoča kopel
  10.      pomnílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomnjenje: pomnilna sposobnost ♦ elektr. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; pomnilna naprava pomnilnik
  11.      pomnožítev  -tve ž () glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja
  12.      pomóč  -i inž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivomekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težavjur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem
  13.      pomodrélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pomodrelega: pomodrelost kože
  14.      pomôlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomol: pomolne stopnice / pomolna okna
  15.      pomòr  -ôra m ( ó) glagolnik od pomoriti: pomor vaščanov; množični pomori med okupacijo / kuga je povzročila pomor živine ● ekspr. množični pomori na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom; ekspr. suša je pripeljala lakoto in pomor v deželo je povzročila lakoto in umiranje
  16.      pomotnéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati moten: tekočina pomotni / okno je pomotnelo
  17.      pomóžnik  -a m (ọ̄) lingv. glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini
  18.      pómp  -a in pòmp pômpa m (ọ̑; ó) pog. 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom ● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej
  19.      pompadúra  -e ž () vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura
  20.      pompadúrica  -e ž () manjšalnica od pompadura: kupila ji je pompadurico
  21.      pompadúrka  -e ž () knjiž. pompadura: v rokah je nosila pompadurko
  22.      pompadúrski  -a -o prid. () nanašajoč se na markizo Pompadour: nosila je pompadurski klobuk / pompadurski stil
  23.      pompejánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Pompeje: pompejanske izkopanine ♦ um. pompejanski slog slog stenskega slikarstva, značilen za Pompeje pompejánsko prisl.: pompejansko rdeča barva temno rjavo rdeča barva
  24.      pompljáti  -ám nedov.) nar. hrupno hoditi: pompljal je po sobi gor in dol, da so ga bili že vsi siti / pompljal je po cesti proti mestu
  25.      pompón  -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon

   25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA