Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (23.776-23.800)



  1.      penzionátski  -a -o prid. () nanašajoč se na penzionat: penzionatsko življenje / penzionatska uniforma / penzionatska gojenka
  2.      penziónček  -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od penzion: stanovala sta v prijaznem penziončku / s tako majhnim penziončkom je težko živeti
  3.      penzionírati  -am dov. in nedov. () pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica
  4.      penzioníst  -a m () pog. upokojenec: penzionisti so posedali po klopeh
  5.      penzionístka  -e ž () ženska oblika od penzionist: na sestanek so bile povabljene tudi penzionistke
  6.      penzionístovski  -a -o prid. () pog. upokojenski: skromno penzionistovsko življenje
  7.      penziónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na penzion: visoke penzionske cene / penzionske storitve / penzionski gostje / vsa penzionska gostišča ob morju so zasedena
  8.      pénzum  -a m (ẹ̑) knjiž. delo, naloga, ki jo je treba opraviti v določenem času: svoj penzum je dokončal; obsežen penzum / enodnevni, mesečni penzum
  9.      peón  -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
  10.      pêpček  -čka m () ekspr. omejen, neroden človek: dolgo traja, preden kaj dopoveš temu pepčku ∙ ekspr. imeti koga za pepčka norčevati se iz koga
  11.      pêpe  -ta m () ekspr. omejen, neroden človek: pepe si in pepe boš ostal
  12.      pepél  -a [e] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaventeh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
  13.      pepelár  -ja m (á) nekdaj 1. kdor pridobiva pepel ali pepeliko: več let je bil pepelar v pohorskih gozdovih 2. kdor zbira in (pre)prodaja pepel: pepelar je dobil v vasi precej pepela
  14.      pepeláriti  -im nedov.) nekdaj pridobivati pepel ali pepeliko: pepelarili so za steklarno
  15.      pepelárna  -e ž () nekdaj obrat za pridobivanje pepelike: delati v pepelarni
  16.      pepélast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva 2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen
  17.      pepélčica  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je pepelčica, ki ni poznala sreče
  18.      pepélen  -lna -o [ln in n] prid. (ẹ̑) 1. ki je za pepel: pepelna jama 2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva
  19.      pepelíka  -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat
  20.      pepelíkar  -ja m () nekdaj kdor pridobiva pepeliko: zaposlen je bil kot pepelikar
  21.      pepelíšče  -a s (í) 1. odlagališče pepela: odvažati pepel na pepelišče 2. prostor pod kuriščem peči za pepel: pobrati pepel iz pepelišča
  22.      pepelíti  -ím nedov. ( í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
  23.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom
  24.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
  25.      pepélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben pepelu: ima pepelkaste oči pepélkasto prisl.: pepelkasto sivo perje

   23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA