Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (2.376-2.400)



  1.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. ( ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil
  2.      brúsnica  -e ž () nav. mn. nizka grmičasta gorska rastlina ali njene užitne rdeče jagode: nabirati brusnice; kompot iz brusnic
  3.      brusníca  -e ž (í) voda v koritu, v katero sega spodnji del brusa
  4.      brúsničen  -čna -o prid. () ki je iz brusnic: brusnični kompot; brusnična marmelada
  5.      brúsničevje  -a s () grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod
  6.      brúsničje  -a s () grmičje brusnic: tam je polno brusničja
  7.      brusník  -a m (í) redko brusni kamen, brus: ostriti z brusnikom
  8.      brusnína  -e ž () les. lesovina
  9.      brutálnost  -i ž () surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo // surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti
  10.      bŕzdanost  -i ž () knjiž. obvladanost, zadržanost: v delu se kaže idejna brzdanost; pisateljska brzdanost
  11.      brzo...  ali bŕzo... prvi del zloženk () nanašajoč se na brz: brzojav, brzokril, brzoturnir, brzovlak, brzovozen
  12.      brzokuhálnik  -a m () električni kuhalnik za hitro kuhanje: skuhati kavo na brzokuhalniku
  13.      brzoplóvka  -e ž (ọ̑) zastar. manjša ladja za hitro plovbo: gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah
  14.      bŕzoturnírski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na brzoturnir: brzoturnirska ura; brzoturnirski tempo / brzoturnirsko prvenstvo / spada med najboljše brzoturnirske šahiste
  15.      bŕžkobŕž  in bŕž ko bŕž prisl. (-) čimprej: umakni se, in to bržkobrž
  16.      búbec  -bca m () nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
  17.      búcikin  -a -o () pridevnik od bucika: bucikina glavica
  18.      búček  -čka m () šalj. deček, fantek: ker imajo že dva bučka, si zdaj želijo deklico / kot nagovor o ti buček ti
  19.      bučéla  -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju
  20.      búčen 1 -čna -o prid. () nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
  21.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
  22.      búčica  -e ž (ú) manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek
  23.      búčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke ◊ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
  24.      búčman  -a m () šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani // slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
  25.      búčnica  -e ž () bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae

   2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA