Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (23.076-23.100)



  1.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus
  2.      paratáksa  -e ž () lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa
  3.      paratáktičen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje ♦ lingv. parataktični veznik priredni veznik
  4.      párati  -am nedov. () 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi
  5.      páratífus  -a m (-) med. blažja, trebušnemu tifusu podobna črevesna nalezljiva bolezen: bacil paratifusa
  6.      páratífusen  -sna -o (-) pridevnik od paratifus: paratifusni bacil
  7.      paraván  -a m () knjiž. pregradna stena iz lažjega materiala, navadno premična: postaviti paravan pred posteljo; preobleči se za paravanom; visok poslikan paravan / premični paravan; pren. potrebovali so paravan za svojo vojaško intervencijo
  8.      parazít  -a m () 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti
  9.      parazitáren  -rna -o prid. () paraziten: parazitarni odnos med organizmoma ♦ med. parazitarne bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
  10.      parazíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave
  11.      parazitírati  -am nedov. () publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec: te živali parazitirajo v črevesju / že dolgo samo parazitira
  12.      parazitízem  -zma m () 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem
  13.      parazitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov
  14.      parazitologíja  -e ž () veda o zajedavcih: razvoj parazitologije
  15.      parazitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parazitologe ali parazitologijo: parazitološke metode / parazitološki laboratorij / parazitološko zborovanje
  16.      parazítski  -a -o prid. () nanašajoč se na parazite: parazitske bakterije / parazitski bogataši / opustiti parazitsko življenje ♦ med. parazitske bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
  17.      parazítstvo  -a s () biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo
  18.      parazól  -a m (ọ̑) 1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol 2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol
  19.      parcéla  -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele ♦ jur. odpisati parcelo
  20.      parcelácija  -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju
  21.      parcélar  -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor ima v najemu manjše zemljišče: parcelarji in veliki kmetje
  22.      parcélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča ♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
  23.      parcélica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od parcela: kupil si je parcelico ob morju
  24.      parcelíranje  -a s () glagolnik od parcelirati: parceliranje zemljišča / parceliranje različnih podjetij
  25.      parcelírati  -am nedov. in dov. () deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke parcelírati se publ. deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala

   22.951 22.976 23.001 23.026 23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA