Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (22.976-23.000)


  1.      papírništvo  -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem papirja: usnjarstvo in papirništvo ♪
  2.      papiróska  -e ž (ọ̑) v ruskem okolju kratka cigareta s papirnatim tulcem: prižgal si je papirosko; tanka papiroska ♪
  3.      papírus  in pápirus in pápiros -a m (ȋ; ȃ) 1. bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: papirusi in palme 2. pri starih narodih list za pisanje, izdelan iz stržena te rastline: delati znamenja na papirus / izdelava papirusa // tak list z besedilom: našli so star papirus; zvitki papirusa ♪
  4.      papírusov  in pápirusov in pápirosov -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na papirus: papirusovi zvitki / papirusovo trstičje ♪
  5.      papíst  -a m (ȋ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katoličan: navdušen papist ♪
  6.      papístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na papiste ali papizem: papistično navdušenje / papistični duhovniki ♪
  7.      papístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na papiste: papistovska prizadevanja / papistovska duhovščina ♪
  8.      papízem  -zma m (ȋ) slabš., zlasti v 16. stoletju, za protestante katolištvo: kritika papizma ♪
  9.      pápkati  -am nedov. (ȃ) otr. jesti: papkati in ajčkati ♪
  10.      papricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dodati jedi zmleto papriko: papricirati obaro papricíran -a -o: zelo papriciran golaž ♪
  11.      páprika  -e ž (ȃ) 1. kulturna rastlina z razraslim steblom ali njen užitni sad: obirati papriko; sadike paprike / huda, pekoča paprika; rdeča, zelena paprika / vložene paprike; paprika v solati 2. začimba iz zmletih sadov paprike: dodati žličko paprike / pekoča paprika; sladka paprika ◊ gastr. nadevana ali polnjena paprika jed iz paprike, v kateri je mleto meso z rižem in začimbami; vrtn. okrasna paprika ♪
  12.      páprikaš  -a m (ȃ) golažu podobna jed, začinjena s sladko papriko: za večerjo so jedli paprikaš / svinjski, telečji paprikaš ♪
  13.      páprikov  -a -o (ȃ) pridevnik od paprika: paprikova solata ♪
  14.      papúčica  -e ž (ū) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah; paramecij: gojiti papučice ♪
  15.      pár  -a m (á) 1. skupina dveh oseb: igralski par se je predstavil v novi drami; iz gledališča so prihajali mladi pari; bila sta prav čeden par / drsalni par; plesni pari so zaplesali četvorko; zakonski par mož in žena / fantje in dekleta so bili na pare; star. s kom si šel v par pri pogrebu kdo je bil s teboj v paru; biti v paru s kom; korakati v parih tako, da sta dva v vrsti; vojaki patruljirajo po parih, v parih po dva // ena od teh oseb: izbrati si par; bila je brez para 2. skupina dveh enot: popravil je dva para čevljev; par nogavic; kupila je nov par rokavic / žuželka s tremi pari nog // ena od teh enot: čevlju je našla par; nogavica brez para 3. s prilastkom dve istovrstni živali istega spola: kupil je dva para konj; vpreči v voz par volov // dve istovrstni živali nasprotnega spola: labodji par; siničji par si je spletel novo gnezdo ● ekspr. je plavalec, ki mu ga ni para zelo dober; ekspr. pil je vino, ki mu ga ni bilo para zelo dobro; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven ◊ fiz. ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; lingv. zveneči in nezveneči pari glasov; šport. tekmovanje parov dveh igralcev proti dvema; voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev ♪
  16.      pár  prisl. (á) pog. izraža nedoločeno manjše število; nekaj, nekoliko: spregovoriti par besed; za par ur se je odpeljal; pred par dnevi je bil še doma; narisati obraz s par potezami ♪
  17.      pára 1 -e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: para se nabira v prostoru; poškodovati se s paro; utekočinjanje pare / vodna para / ogrevanje s paro / likalnik na paro z vgrajeno pripravo za vlaženje tkanine / vlak na paro 2. v plinasto stanje spremenjena tekočina kot pogonsko sredstvo: para potiska bat v valju; dodati, odvzeti paro // kem. v plinasto stanje spremenjena snov: jodove, kovinske, živosrebrne pare 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi s polno paro, z vso paro zelo hitro: delati s polno paro; z vso paro uresničujejo načrt o ureditvi mesta / avtomobil je na vso paro vozil proti bolnici ● redko vola sta izdihavala toplo paro v meglico spremenjen dih; pog. biti pod paro pijan ◊ fiz. nasičena, pregreta para; strojn. odjemna para ki se jemlje iz parnega stroja za gretje; odpadna para ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; teh. nizkotlačna para ♪
  18.      pára 2 -e ž (ȃ) stotina jugoslovanskega dinarja: mleko se je podražilo za dvajset par; to stane tri dinarje in petdeset par / pet par mu je padlo na tla kovanec z vrednostjo pet par // ekspr. denar sploh: prizadeval si je, da bi zaslužil kako paro; vsako paro je hranil za družino ∙ ekspr. stiska vsako paro je varčen; je skop; prebita para ekspr. nimam niti prebite pare popolnoma nič denarja; ekspr. to ni vredno prebite pare zelo malo, nič; ekspr. vrnil sem mu do zadnje pare ves denar ♪
  19.      pára 3 -e ž (ȃ) ekspr., navadno v zvezi uboga para človek, ki vzbuja usmiljenje, pomilovanje: ubogo paro je še naprej izkoriščal; zazdel se mi je čisto navadna uboga para; take uboge pare še nisem srečal / uboga človeška para // s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža osebo, kot jo določa prilastek: zbrale so se vse delavske pare; ni se mogel otresti nadležne novinarske pare; uboga profesorska para / zapregli so ubogo konjsko paro ♪
  20.      para...  ali pára... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje podobnosti, približnosti: parabolizem, paradizenterija, paralingvistika, parapareza, parapsihologija, parasimpatik, paratuberkuloza 2. kem. za izražanje nadomestitve prvega in četrtega vodikovega atoma v benzenovem obroču: paradiklorbenzen ♪
  21.      parabéla  -e ž (ẹ̑) polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo ♪
  22.      parabélum  -a m (ẹ̑) knjiž. parabela ♪
  23.      parábola  -e ž (á) 1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene: napisati enačbo parabole / linija parabole / os parabole premer na simetrali parabole; gorišče parabole 2. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk, prilika: biblijske parabole; dramska parabola ♪
  24.      parábolen  -lna -o prid. (ā) nanašajoč se na parabola 1: parabolna linija / parabolni odsek ♪
  25.      parabóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na parabolo ali paraboliko: parabolični in hiperbolični presek / parabolični zaslon / konstrukcija drame je parabolična; parabolično izražanje ♦ fiz. parabolično zrcalo zrcalo v obliki rotacijskega paraboloida; mat. parabolična interpolacija; rad. parabolična antena antena v obliki rotacijskega paraboloida ♪

   22.851 22.876 22.901 22.926 22.951 22.976 23.001 23.026 23.051 23.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA