Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (22.726-22.750)


  1.      pakírka  -e ž (í) delavka, ki pakira: iščejo pakirko ♪
  2.      pakírnica  -e ž (ȋ) prostor za pakiranje: pakirnica kave; pakirnica za sadje; sortirnica in pakirnica ♪
  3.      pákobúl  -a m (ȃ-ȗ) bot. socvetje, pri katerem se cvet na vrhu glavne osi prvi odpre: latasti pakobul ♪
  4.      pákobúlast  -a -o prid. (ȃ-ȗ) podoben pakobulu: pakobulasta oblika ♦ bot. pakobulasto socvetje pakobul ♪
  5.      pákristál  -a m (ȃ-ȃ) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: za snov značilni kristali in pakristali ♪
  6.      pákróg  -a m (ȃ-ọ̑) knjiž., redko elipsa: imeti obliko pakroga ♪
  7.      pákróžen  -žna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., redko eliptičen, elipsast: pakrožna pot zemlje okrog sonca ♪
  8.      pákt  -a m (ȃ) mednarodna pogodba, zlasti politična, vojaška: podpisati pakt / predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta; vojaški pakt; pakt o varnosti ♦ polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; zgod. londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante ♪
  9.      paktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od paktirati: razkrinkati paktiranje z okupatorjem ♪
  10.      paktírati  -am nedov. (ȋ) nav. slabš. sodelovati, povezovati se: paktiral je z okupatorjem; paktirati s sovražnikom ♪
  11.      palácij  -a m (á) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu ♪
  12.      paláča  -e ž (á) navadno s prilastkom veliko, razkošno grajeno poslopje, navadno za javne namene: živeti v palači; mogočna palača s stebri in stolpiči; doževa, kraljeva palača; vladna palača; palača Organizacije Združenih narodov / ekspr. njegova hiša je prava palača velika, razkošna stavba ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ♪
  13.      paláčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na palačo: vzpenjati se po širokem palačnem stopnišču / palačna arhitektura ♪
  14.      palačínka  -e ž (ȋ) nav. mn. jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke ♪
  15.      paládij 1 -a m (á) knjiž. svetinja, varuh: jezik je naš paladij ♪
  16.      paládij 2 -a m (á) kem. platini podobna redka žlahtna kovina, element Pd: iridij in paladij ♪
  17.      paladín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini 2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke ♪
  18.      palamída  -e ž (ȋ) zool. skuši podobna morska riba; polanda: skuše in palamide ♪
  19.      palánka  -e ž (ȃ) nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk) ♪
  20.      palankín  -a m (ȋ) v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu ♪
  21.      pálas  -a m (ȃ) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu: ohranjen je palas z lepimi romanskimi okni ♪
  22.      pálaš  -a m (ȃ) nekdaj meč z ostrino na eni strani rezila: konjeniki so si opasali palaše / nabrusiti palaš ♪
  23.      palatál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž ♪
  24.      palatálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom: palatalna pripora / palatalni l [l'] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; palatalni soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom ♪
  25.      palatalizácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje ♪

   22.601 22.626 22.651 22.676 22.701 22.726 22.751 22.776 22.801 22.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA