Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (22.676-22.700)


  1.      pahljáča  -e ž (á) 1. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza: razprla, zaprla je pahljačo; hladiti si obraz s pahljačo; živo pisana pahljača 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki, razvrstitvi podobno razprti pahljači: držati v roki pahljačo kart; pahljače palm; deklica povesi dolge pahljače trepalnic ∙ zložiti narezane kumarice v pahljačo tako, da so podolžne rezine na enem koncu skupaj, na drugem pa se le delno pokrivajo; ladjevje se je v pahljači širilo proti obzorju pri plutju je bilo razporejeno v obliki krogovega izseka 3. publ., z rodilnikom velika količina, množina: ti učinki izvirajo iz cele pahljače vzročnih dejavnikov; široka pahljača ukrepov ♪
  2.      pahljáčast  -a -o prid. (á) podoben razprti pahljači: pahljačasti listi bananovcev; pahljačast rep; pahljačaste gubice v zunanjih kotih oči; pahljačaste veje ♦ bot. pahljačasti javor okrasni grm z dlanasto deljenimi listi, Acer palmatum pahljáčasto prisl.: pahljačasto se razprostreti, razvrstiti; zadnji del se pahljačasto širi ♪
  3.      pahljáčnik  -a m (ȃ) nav. mn., zool. hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene, Lamellicornia ♪
  4.      pahljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: pahljati obraz komu; pahljati se s pahljačo, robcem; pahljati si vroče čelo / ekspr. veter je prijetno pahljal naša razgreta telesa hladil // ekspr. narahlo mahati: sloni so pahljali z uhlji / palme so nam pahljale v pozdrav ◊ čeb. čebele pahljajo (s krili) z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju ♪
  5.      pahníti  in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil // z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala // v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo ● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina ∙ ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen ♪
  6.      páhovka  -e ž (á) bot. visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum: visoka pahovka ♪
  7.      pajác  -a m (ȃ) 1. ekspr. klovn, burkež: nastop pajaca; poskakoval je kot pajac / cirkuški pajaci // šaljivec: to ti je pravi pajac 2. igrača, ki predstavlja klovna: izrezati, narisati pajaca; gumijast pajac // zlasti smešno oblečena figura, ki predstavlja moškega: nositi po cesti pajaca; s slamo nagačen pajac 3. slabš. kdor se pretirano podreja zahtevam drugega: mož je njen pajac ∙ ekspr. ne bom ti za pajaca ne bom se podrejal vsem tvojim samovoljnim zahtevam 4. enodelno oblačilo iz hlač in bluze z rokavi ali brez njih: obleči pajaca; delavci v modrih pajacih / delovni pajaci; otroški pajaci ♪
  8.      pajácek  -cka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od pajac: pajacek jih je zelo zabaval / risati pajacke ♪
  9.      pajácelj  -clja m (á) slabš. klovn, burkež: obnaša se kot pajacelj ♪
  10.      pajácovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pajace: pajacovski prizor / pajacovski obrazi ♪
  11.      pájcek  -cka m (ȃ) nar. vzhodno prašiček: čoka je skotila deset pajckov ♪
  12.      pájček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pajek: sedi v kotu kakor pajček ♪
  13.      pajčevína  in pájčevina -e ž (í; ȃ) 1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino ∙ ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža 2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina ♪
  14.      pajčevínast  tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ȃ) nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.: bluza iz pajčevinasto tankega blaga ♪
  15.      pájčevnica  -e ž (ȃ) anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico ♪
  16.      pájčica  -e ž (ȃ) ekspr. samica pajka: pajčica je pazila na svojo mrežo ♪
  17.      pájčina  -e ž (ȃ) nar. pajčevina: po kotih ni bilo pajčin ne prahu; pajek razpreda pajčino ♪
  18.      pájčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na pajke: pajčji samec / v kotu so visele pajčje mreže / ekspr. ženska s pajčjimi nogami ♪
  19.      pajčolán  -a m (ȃ) zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan // knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti ● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu ♪
  20.      pajčolánast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pajčolan: pajčolanasta tkanina / pajčolanasta megla ♪
  21.      pajčolánka  -e ž (ȃ) vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke ◊ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus ♪
  22.      pajdáš  -a m (á) 1. slabš. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: medtem ko je on stražil, sta pajdaša kradla; ujeli so vodjo in njegove pajdaše / pivski pajdaši tovariši; pajdaši v igri 2. zastar. vojni tovariš: vojaka sta ranjenega pajdaša nesla na varen kraj ♪
  23.      pajdášenje  -a s (á) glagolnik od pajdašiti se: obsojali so njegovo pajdašenje s sovražnikom ♪
  24.      pajdášica  in pajdašíca -e ž (á; í) ženska oblika od pajdaš: postala je njegova pajdašica ♪
  25.      pajdašíja  -e ž (ȋ) star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom ♪

   22.551 22.576 22.601 22.626 22.651 22.676 22.701 22.726 22.751 22.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA