Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (22.401-22.425)


  1.      ovrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od ovrednotiti: estetsko ovrednotenje literarnega dela / razprava zasluži ovrednotenje kot znanstvena in leposlovna stvaritev ♪
  2.      ovrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) določiti, ugotoviti vrednost, pomen, kakovost česa: ovrednotiti opravljeno delo, knjigo; to poezijo je treba natančneje opisati in ovrednotiti; nanovo ovrednotiti kaj; sociološko in moralno ovrednotiti / ovrednotiti delovno mesto / kritično ovrednotiti prehojeno pot, stališča, tendence // priznati komu, čemu vrednost, pomembnost: umetnika so znali prav ovrednotiti šele po smrti; to bi njegovo delo višje ovrednotilo ovrednôten -a -o: ovrednotena delovna mesta; njihovo delo ni prav ovrednoteno ♪
  3.      ovréti  ovrèm dov., ovŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. zadržati, zavreti: težko je ovreti njegovo jezo; to bo ovrlo razvoj; ovreti tok česa // preprečiti, onemogočiti: ovrli so jim odhod ♪
  4.      ovrgljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da ovreči: ovrgljiva domneva, trditev; lahko ovrgljivo mnenje ♪
  5.      óvrovec  -vca m (ọ̑) pog. pripadnik ovre: ovrovci in gestapovci ♪
  6.      ovŕšen  -šna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, ob vrhu: ovršni del krošnje ♦ bot. ovršni list list v bližini cveta ali socvetja, ki se od pravih listov navadno loči po barvi, obliki in velikosti ♪
  7.      ovŕšje  -a s (ȓ) knjiž. del, predel ob vrhu: vinogradi segajo prav v ovršje hriba / široka borova ovršja ♪
  8.      ovŕžba  -e ž (ȓ) glagolnik od ovreči: ovržba dejstva, spoznanja, trditve / ovržba oporoke ♪
  9.      ovsén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oves: ovsene pleve; ovsena slama / najraje ima ovseni kruh; ovsena moka / ovseni kosmiči oluščena in stisnjena ovsena zrna; ovsena kaša ♪
  10.      ovsenják  -a m (á) star. ovseni kruh: peči ovsenjak ♪
  11.      ovsénka  -e ž (ẹ̄) agr. poletna hruška rumenkaste ali rjaste barve: ječmenke, petrovke in ovsenke ♪
  12.      ovsíka  -e ž (í) bot. trava z večcvetnimi klaski v latu, Helictotrichum ♪
  13.      ovsíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasel oves: preorati ovsišče; ječmen je vsejal na ovsišče ♪
  14.      ovulácija  -e ž (á) biol. sprostitev dozorelega jajčeca in njegova izločitev iz jajčnika: hormon, ki zavira ovulacijo; krvavitev brez ovulacije ♪
  15.      ovzdúšje  -a s (ȗ) zastar. ozračje, vzdušje: ustvariti delovno, prijetno ovzdušje; duhovno ovzdušje; ovzdušje napetosti // okolje, milje: spoznati ovzdušje, iz katerega je zajemal pisatelj; mestno ovzdušje ji ne prija ♪
  16.      ovzmetênje  in ovzmétenje -a s (é; ẹ̑) opremljenost z vzmetmi: dobro ovzmetenje vozila ♪
  17.      ozád  prisl. (ȃ) redko zadaj: svet se vzpenja, ozad pa je nova globel ♪
  18.      ozádje  -a s (ȃ) 1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa: ozadje doline obrobljajo hribi; oglasil se je iz ozadja; stal je v ozadju odra / stopila sta nekoliko v ozadje nazaj // kraj, prostor za čim: odrsko ozadje; ozadje stavbe je polno grmičja / dvorišče je odprto proti hišnemu ozadju zadnji strani hiše 2. osnovni del česa, navadno slike, od katerega se odražajo liki, motivi: ozadje je pokril z rjavo barvo; barvno, temno ozadje; vzorec je zelen, ozadje pa belo podlaga 3. s prilastkom okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek česa: poznati ozadje dogajanja; kulturno, politično ozadje česa / ekspr. pravega ozadja nesreče še niso razkrili vzroka; v ozadju dogodka so bili še drugi vzroki 4. publ., navadno v zvezi postavljati, potiskati v ozadje dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: študentske zahteve so postavljali v ozadje; v tistem času so mladino zelo potiskali v ozadje // navadno v zvezi stopati v ozadje izgubljati pomembnost, vrednost: v medvojnih letih so osebne težave stopale v ozadje ● ekspr. delovati, odločati iz ozadja prikrito, skrito; mnogim zgodbam je bil za ozadje pisateljev rojstni kraj snov zanje je jemal pisatelj iz svojega rojstnega kraja; ekspr. najraje je bil, stal v ozadju ni sodeloval; ekspr. najraje se drži v ozadju hoče biti neopažen; ekspr. s tovrstno literaturo smo ostali v ozadju nismo napredovali ◊ anat. očesno ozadje del notranje površine zrkla; fot. ozadje kar je na posnetku za fotografiranim motivom, predmetom ♪
  19.      ozádnji  -a -e prid. (ȃ) knjiž. ki je zadaj, v ozadju: šel je v ozadnji prostor / redko ozadnje obzorje daljno ♪
  20.      ozalíden  -dna -o prid. (ȋ) v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju ♪
  21.      ozáljšati  -am dov. (ȃ) knjiž. okrasiti, olepšati: za svatbo so ozaljšali vso hišo; ozaljšala se je z nakitom ozáljšan -a -o: ozaljšan kip; s starinskimi ornamenti ozaljšana vrata ♪
  22.      ozaljšáva  -e ž (ȃ) glagolnik od ozaljšati: ozaljšava obleke, sobe ♪
  23.      ozáljšek  -ška m (ȃ) knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške; kovani, rezljani ozaljški ♪
  24.      ozánkati  -am dov. (ȃ) dati, privezati zanko na kaj: ribi je ozankal rep // knjiž. nastaviti zanke: šel je k ovcam in ozankal skrita mesta v ogradi; pren. vse je ozankala s svojo ljubeznivostjo ozánkan -a -o: v roki je imel ozankan cepin ♪
  25.      ozára  -e ž (ȃ) nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug: na ozarah je konje ustavil; kositi, pasti po ozarah; zeleneče ozare in meje ♪

   22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA