Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (20.976-21.000) 
- ópnast -a -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki ima opno: prvotno je imel grad opnasta okna ♪
- opočásniti -im in opočasníti -ím dov., opočásnil (ā; ȋ í) upočasniti: opočasniti hojo; ekspr. opočasniti korak ♪
- opóčen -čna -o prid. (ọ̑) nar. zahodno lapornat: opočna zemlja ♪
- opogúmiti -im dov. (ū ȗ) narediti, da postane kdo pogumen: skušala ga je opogumiti; ko je to videl, se je opogumil / opogumil se je in jo zasnubil / njene besede so ga opogumile opogúmljen -a -o: nekoliko opogumljen je nadaljeval z delom ♪
- opogúmljanje -a s (á) glagolnik od opogumljati: opogumljanje je pri boječih otrocih potrebno ♪
- opogúmljati -am nedov. (ú) vplivati na koga, da bi bil pogumen: stala mu je ob strani in ga opogumljala / njena navzočnost ga je opogumljala / opogumljal ga je, naj vztraja spodbujal opogumljajóč -a -e: opogumljajoče besede ♪
- opòj -ôja m (ȍ ó) nav. ekspr. 1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: pijača je zanj opoj; blaženost opoja / v knjigah išče opoja; iz glasbila je znal izvabljati čudovit opoj; ljubezenski, zimski opoj // redko opojnost: opoj rož / opoj antične kulture 2. stanje čutnega in duševnega ugodja: opoj počasi izginja in spet se začenja vsakdanje življenje; vdajati se opoju; biti v opoju; to je storil v opoju svatovskega razpoloženja ♪
- opójen -jna -o prid. (ọ̄) ki povzroča pijanost: opojna pijača ♦ bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum // nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje opójno prisl.: ajda opojno diši; opojno sladek poljub ♪
- opojênost -i ž (é) nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: ljubezenska opojenost; čas sreče in opojenosti ♪
- opojílo -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač ♪
- opojíti -ím dov., opójil (ȋ í) 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha ♪
- opojnína -e ž (ȋ) knjiž., redko alkoholna pijača: uživati opojnine ♪
- opójnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost opojnega: opojnost pijače / ekspr.: opojnost besed, petja; opojnost pomladi // nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: prevzemala ga je opojnost; uživati v opojnosti in miru / čutna, duševna opojnost ● knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi ♪
- opóka -e ž (ọ̑) nar. zahodno lapor: kosi opoke // lapornata zemlja: češnja, vsajena na opoki ♪
- opókel -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) zastar. 1. razpokan: opokla gorska stena 2. grob, surov: opokle šale ♪
- opóldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) redko poldan, poldne: do opoldneva je končal delo ♪
- opóldan [u̯d] prisl. (ọ̑) opoldne: prišel je točno opoldan ♪
- opoldánji -a -e [u̯d] prid. (á) opoldanski: opoldanje zvonjenje ♪
- opoldánski tudi opóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na poldan, poldne: opoldanska vročina; opoldansko sonce je močno pripekalo / opoldanska molža; opoldansko mleko mleko od opoldanske molže ♪
- opóldne -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed., redko poldan, poldne: ura je kazala opoldne ♪
- opóldne [u̯d] prisl. (ọ̑) sredi dneva med sončnim vzhodom in zahodom, ob 12. uri: nosila mu je hrano zjutraj, opoldne in zvečer; dela od osmih do opoldne; položaj sonca opoldne; pred jutri opoldne ga ne bo ♪
- opólnoči [u̯n] prisl. (ọ̑) sredi noči med sončnim zahodom in vzhodom, ob 24. uri: vstaja ob petih in hodi spat opolnoči; tema je kakor opolnoči ♪
- opolnomóčen -a -o [u̯n] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: opolnomočeni so, da izdajajo potna dovoljenja / opolnomočeni minister ♪
- opolnomóčenec -nca [u̯n] m (ọ̑) zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije ♪
- ópolo in opólo -a m (ọ̑; ọ̑) črno vino z otoka Visa: piti opolo ♪
20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976 21.001 21.026 21.051 21.076