Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (20.451-20.475)



  1.      omejljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da omejiti: tudi ta pravica je omejljiva
  2.      oméla  -e ž (ẹ̄) bot., v zvezah: bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; rumena omela grmičasta rastlina polzajedavka z rumenimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; evropsko ohmelje
  3.      omêlast  -a -o prid. (é) ekspr. podoben omelu, metli: ima košate omelaste brke / kobila z omelastim repom
  4.      omêlce  -a s (ē) manjšalnica od omelo: očistiti pohištvo z omelcem
  5.      omêlo  -a s (é) priprava za ometanje, pometanje, navadno iz šopov žime, ščetin z daljšim držajem: oviti mokro krpo na omelo; z omelom odstraniti pajčevino; shramba za metle in omela / pečno omelo; žično omelo; omelo iz bombažnih res ∙ ekspr. pod nosom ima prava omela zelo košate brke
  6.      omémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od omeniti: vznemirila ga je omemba njegovega imena / že omemba slovesa ji je pokvarila razpoloženje; omembe vredna zgodba / ekspr. to ni niti omembe vredno; star. med odličnimi vzgojitelji zaslužita omembo tudi tadva da sta omenjena // pripomba, opomba: to sklepajo iz njegovih spisov in raztresenih omemb
  7.      ómen  -a m (ọ̄) knjiž. znamenje, kateremu se pripisuje, da kaj napoveduje: to je dober, slab omen za prihodnost
  8.      omencáti  -ám [mǝn] dov.) pomencati: omencala je predpasnik; omencati si oči ∙ omencal si je premražene roke zmencalagr. omencati proso ometi
  9.      omének  -nka m (ẹ̑) star. omemba: tu so prvi omenki naše pripovedne pesmi
  10.      omenítev  -tve ž () glagolnik od omeniti: protestirali so že proti sami omenitvi njegovega imena; o tem smo pričakovali vsaj omenitev
  11.      omeníti  in oméniti -im dov. ( ẹ́) 1. nakratko, nekoliko spregovoriti o kom: od takrat ga ni nikoli več omenila; ko sem mu jo omenil, se je razjezil / mimogrede, nakratko, posebej omeniti; ekspr. tega ni niti z besedico omenila / na tem mestu naj omenimo rudišča, zastar. rudišč / v svojem članku je omenil avtor tudi njegovo ime navedel 2. navadno z odvisnim stavkom nakratko reči, povedati: omenili smo že, kako živijo oménjen -a -o: tako piše v omenjenem članku; omenjeno nedeljo ni nihče igral / v povedni rabi naj bo omenjeno še to, da so na koncu izgubili
  12.      oménjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od omenjati: pri omenjanju njegovega imena je zardela / motilo ga je nenehno omenjanje, da so igro izgubili
  13.      oménjati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat nakratko, nekoliko spregovoriti o kom: v svojih pripovedovanjih ga rad omenja; večkrat jo je omenjal / tega ni treba posebej omenjati; ekspr. slovensko vprašanje se ni niti malo omenjalo / njegovo ime omenja v mnogih sestavkih navaja 2. navadno z odvisnim stavkom govoriti, pripovedovati: kar sem prej omenjal, ne drži / ekspr. to je bilo dosti hudo, da ne omenjam vsega drugega; da je bilo tam nevarno, mi ni treba posebej omenjati oménjan -a -o: večkrat omenjana imena
  14.      omériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. premeriti (z očmi): omerila ga je od nog do glave / jezno nas je omeril z očmi
  15.      omesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) bot. postati mesnat: cvetišče, steblo omeseni omesenèl in omesenél -éla -o: omeseneli listi
  16.      omesíti  in omésiti -im dov. ( ẹ́) redko zamesiti, umesiti: omesiti testo oméšen tudi omésen -a -o: z maslom in jajci omešena pogača
  17.      omésti  omédem in ométem in omêsti omêdem in omêtem dov., stil. omèl oméla in omêla (ẹ́; é) narediti, da se iz smetane izloči maslo: danes še ni omedla / omesti maslo
  18.      omêsti  omêtem tudi omêdem dov., omêtel in ométel omêtla tudi omêdel in omédel omêdla, stil. omèl omêla (é) očistiti z metlo, omelom: omesti dimnik; omesti stene pred pleskanjem / omesti z metlo; pren., ekspr. konj ga je ometel z repom // z ometanjem, pometanjem odstraniti: omesti pajčevino, prah; omesti si sneg z obleke ♦ čeb. omesti čebele s satja ometèn tudi omedèn -êna -o: ometen dimnik; ometen sat
  19.      omèt  -éta m ( ẹ́) na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka; odstraniti, zgladiti omet; napeljava je pod ometom; omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet ♦ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet; grad. fini omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene; grobi omet iz debelejšega peska; prani omet iz pranega umetnega kamna
  20.      ometáča 1 -e ž (á) orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; zidarska žlica: ometača in zidarsko kladivo
  21.      ometáča 2 -e ž (á) redko omelo: vzel je ometačo in pomagal pri čiščenju
  22.      ométalo  tudi ometálo -a s (ẹ́; á) redko omelo: pomesti pepel z ometalom
  23.      ométanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ometati1: ometanje dimnikov / ometanje čebel s satja
  24.      ométati 1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem // z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje ♦ čeb. ometati čebele s satja 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah ● ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi
  25.      ométati 2 -am nedov. (ẹ̄) delati, da se iz smetane izloči maslo; mesti: naučil se je ometati / ometati maslo

   20.326 20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA