Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (19.901-19.925)



  1.      óka  -e ž (ọ̑) turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze
  2.      okacáti  -ám dov.) nar. zamazati, popackati: okacati z blatom okacán -a -o: imeti okacano suknjo
  3.      okadíti  -ím dov., okádil ( í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
  4.      okájati  -am nedov. (á) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: okajati meso ∙ dim okaja strop ga dela zakajenega
  5.      okajênec  -nca m (é) ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno
  6.      okajênost  -i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost
  7.      okalíti 1 -ím dov., okálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
  8.      okalíti 2 -ím dov., okálil ( í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila
  9.      okamnélost  in okamenélost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje okamnelega: okamnelost snovi / predramil se je iz okamnelosti negibnosti, togosti
  10.      okamnéti  -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o: okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel
  11.      okamnína  in okamenína -e ž () pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti; fosil: najstarejše okamnine; okamnine glavonožcev; pren. te besede so jezikovne okamnine ♦ zool. živa okamnina žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živi fosil
  12.      okamnítev  in okamenítev -tve ž () glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve
  13.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil ( í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava
  14.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti
  15.      okápati  -am in -ljem nedov. () nar. okopavati: okapati krompir; okapati in zalivati
  16.      okápi  -ja m () zool. večji afriški sesalec, podoben žirafi, Ocapia johnstoni: gazele in okapiji
  17.      okápnik  -a m () grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik
  18.      okarakterizírati  -am dov. () navesti karakteristične lastnosti, značilnosti; označiti, opredeliti: pisatelja je natančno okarakteriziral / poskušal je okarakterizirati položaj v deželi okarakterizíran -a -o: dobro okarakterizirana oseba v povesti
  19.      okárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: mati ga je okarala; ostro okarati
  20.      okarína  -e ž () muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino
  21.      okàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima veliko očes: okat krompir // redko ki ima velike oči: okata ženska
  22.      ókati  -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja
  23.      okávsati  -am dov. () nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala
  24.      okay  gl. okej
  25.      okazionalízem  -zma m () iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma

   19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951 19.976 20.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA