Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (19.851-19.875)


  1.      ohranjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
  2.      ohranjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
  3.      ohranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
  4.      ohranljívost  -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja ♪
  5.      óhridski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično področje ♦ obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv ♪
  6.      ohripélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohripelega: njegova ohripelost postaja zaskrbljujoča ∙ ekspr. vpil je do ohripelosti zelo ♪
  7.      ohripéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel ohripèl in ohripél -éla -o: ohripela ženska ♪
  8.      ohrníja  -e ž (ȋ) nižje pog. skopuštvo: kljub ohrniji ni obogatel ♪
  9.      ohromélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost ● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis ♦ med. popolna ohromelost ♪
  10.      ohrométi  -ím dov. (ẹ́ í) postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela ohromèl in ohromél -éla -o: ohromela noga ♪
  11.      ohromítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
  12.      ohromíti  -ím dov., ohrómil (ȋ í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije // zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu ohromljèn -êna -o: bolnik se je zbudil ves ohromljen ♪
  13.      óhrovt  -a m (ọ̑) zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt ♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt ♪
  14.      óhrovtov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha ♪
  15.      oídij  -a m (í) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline, pepelasta plesen: škropiti proti oidiju ♪
  16.      Oidipov  gl. Ojdipov ♪
  17.      òj  medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oj, kako se mi smili; oj, saj ni več veselja zame / star. oj nespameti kakšna nespamet 2. izraža veselje, razigranost: oj prijatelji, še bo lepo 3. pri nagovoru izraža opozorilo: oj, kje ste; oj ti, nič ne odgovoriš ♪
  18.      ojá  medm. (ā) pog. izraža pritrjevanje: »Rad hodiš v šolo?« »Oja.«; prim. da, ja ♪
  19.      ojáčati  -am dov. (ā) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: s telovadbo ojačati telo / število prebivalcev se je ojačalo ♪
  20.      ojáčenje  -a s (ȃ) knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice ♦ elektr. ojačenje napetosti 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje ♪
  21.      ojačeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec ♪
  22.      ojačeválen  -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov ♪
  23.      ojačeválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko ♪
  24.      ojačeválnica  -e ž (ȃ) elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica ♪
  25.      ojačeválnik  -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti ♪

   19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA