Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (19.351-19.375) 
- odtézati -am nedov. (ẹ̄) star. odtegovati: deklica mu je začela odtezati roke / odtezati materi sina; dekle se mu odteza odtézati se izogibati se, izmikati se: zdaj se ne smete odtezati, storiti morate svojo dolžnost ● star. to se odteza moji sodbi tega ne morem presoditi ♪
- odtihmal gl. odtehmal ♪
- odtihotápiti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. naskrivaj, neopazno odnesti: odtihotapiti zavoj v avto odtihotápiti se naskrivaj, neopazno oditi: odtihotapiti se iz hiše; po prstih se odtihotapiti; odtihotapiti se v sobo ♪
- odtípkati -am dov. (ȋ) pretipkati, stipkati: vse je sproti odtipkal ♪
- odtírati -am dov. (ȋ) star. odgnati: odtirati živino / odtirati ljudi v sužnost / delomrzneže so odtirali iz mesta ♪
- odtís -a m (ȋ) 1. glagolnik od odtisniti: odtis pečata, podpisa na papir; napaka pri odtisu 2. kar se prenese z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: narediti, primerjati odtise; barvni odtis; odtisi v različnih grafičnih tehnikah; povečati hitrost stroja za sto odtisov na uro // podoba predmeta, ki nastane z njegovim pritisnjenjem v kaj, na kaj: dobiti, vzeti odtis; mavčni, voščeni odtis; odtis stopala v mivki ◊ jur. dati prstni odtis odtis prstne blazinice določenega prsta; izzvati prstne odtise napraviti jih vidne; najti prstne odtise vlomilca odtise prstnih blazinic; teh. galvanoplastični odtis negativ predmeta, ki nastane z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na model; tisk. krtačni odtis odtis za korekture; poskusni odtis ki se naredi pred tiskanjem za ugotovitev ustreznosti; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji ♪
- odtísk -a m (ȋ) redko odtis: nerazločni odtiski / mavčni odtiski; odtiski prstov na ogledalu ♪
- odtiskávanje -a s (ȃ) odtiskovanje: odtiskavanje naslovov / odtiskavanje v mavec ♪
- odtiskávati -am nedov. (ȃ) odtiskovati: odtiskavati grafike / odtiskavati stopala v sneg ♪
- odtiskoválnica -e ž (ȃ) tisk. stroj za poskusne odtise: kupiti novo odtiskovalnico ♪
- odtiskovánje -a s (ȃ) glagolnik od odtiskovati: odtiskovanje črk, slik; odtiskovanje na papir, platno / odtiskovanje nog v pesek ♪
- odtiskováti -újem nedov. (á ȗ) s pritiskanjem povzročati, da se s pomočjo barve kaj prenaša na podlago: odtiskovati pečat; odtiskoval je vzorce // prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtiskovati grafike; odtiskovati poskusne odtise // s pritiskanjem povzročati, da se delajo podobe predmeta v čem, na čem: odtiskovati roke v sneg; podplati so se odtiskovali v pesek ♪
- odtísniti -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem povzročiti, da se s pomočjo barve kaj prenese na podlago: odtisniti štampiljko, podpis; odtisniti vzorec / pomočil je palec v barvo in ga odtisnil na papir // prenesti z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtisniti poskusni odtis; odtisniti sliko; odtisniti z odtiskovalnico // s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem, na čem: odtisniti napis v vosek; odtisniti stopalo v sneg; deske so se odtisnile na površini betona / odtisniti sled narediti 2. star. odriniti, potisniti: odtisniti čoln od brega; veter je odtisnil oblake na gore odtísnjen -a -o: v kamenju odtisnjeni listi; datum je odtisnjen na pokrovu; na stroj odtisnjena pola; definicije pojmov so debeleje odtisnjene ♪
- odtísoček -čka m (ȋ) knjiž. del na tisoč enakih delov razdeljene celote; promile: ta snov ima približno dva odtisočka [2‰] kuhinjske soli // ed. količina, izražena s tem delom: južni del dežele ima največji odtisoček rojstev ♪
- odtístihdôb in od tístih dôb prisl. (ȋ-ȏ) star. od takrat: nekaj sta se sporekla in odtistihdob ga ni več pogledala ♪
- odtistihmál [au̯] prisl. (ȃ) star. od takrat: odtistihmal ga je videla samo enkrat ♪
- odtléj in odtlèj prisl. (ẹ̑; ȅ) od takrat: odtlej se je izogibal družbe ♪
- odtòč -óča m (ȍ ọ́) redko odtok: velik odtoč vode / razširiti odtoč reke ♪
- odtóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odtok: narediti odtočno odprtino / odtočni jarek, kanal jarek, kanal za odvajanje vode; odtočni žleb; odtočna cev cev za odvajanje vode, tekočine // agr. v katerem voda ne zastaja; odceden: saditi drevesa na odtočnem kraju ♪
- odtočíti -tóčim dov. (ȋ ọ́) spraviti del tekočine iz česa: odtočiti nekaj vina iz soda / odtoči, ker je prepolno / redko odtočiti sok iz sadne mešanice odliti, odcediti ● nizko stopil je za grm in odtočil opravil malo potrebo ♪
- odtóčnica -e ž (ọ̑) redko odtočna cev: očistiti odtočnico ♦ geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera ♪
- odtóčnik -a m (ọ̑) redko odtočni jarek: ob cesti so izkopali odtočnik ♪
- odtód in od tód prisl. (ọ̄) 1. izraža krajevno mejo v bližini govorečega, od katere poteka dejanje: odtod nima daleč domov; odtod do mesta je uro hoda / ne grem odtod, dokler mi ne odgovorite ne zapustim tega kraja, prostora; dekle ni odtod iz teh krajev / prepiši berilo odtod do konca od tu / kot ukaz proč odtod 2. izraža vzrok dejanja, stanja: vsa nesreča je odtod, ker v podjetju nihče ne odgovarja za napake / v vezniški rabi sprla sta se za dediščino, odtod njuno sovraštvo // izraža izvor dejanja, stanja: Mrakovica ima ime odtod, ker sonce le redko posije vanjo 3. redko od tega trenutka, časa: odtod pa vse do konca dejanja je oder v temi ♪
- odtòk -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odtekati ali odteči: preprečiti odtok vode / velik odtok prebivalstva v industrijo / odtok denarja // kar odteka: izmeriti količino odtoka; posoda za odtok / tovarniški odtok odplaka 2. pot, po kateri kaj odteka: voda si je poiskala nov odtok; na tem področju prevladuje podzemeljski odtok 3. odtočna cev: popraviti odtok; dati priključek na odtok ♪
- odtólči -tólčem [ou̯] dov., odtólci odtólcite in odtolcíte; odtólkel odtólkla (ọ́) s tolčenjem odstraniti: odtolči omet z zidu ● ekspr. sedel je k pisalnemu stroju in odtolkel nekaj vrstic natipkal, napisal ♪
19.226 19.251 19.276 19.301 19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 
