Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (19.226-19.250)


  1.      odslovíti  -ím dov., odslóvil (ȋ í) 1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca; grobo ga je odslovila / odslovila je že več snubcev zavrnila; pren. tako misel je hitro odslovil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti: odslovili so več delavcev / odsloviti iz službe odslovljèn -êna -o: odslovljeni delavci ♪
  2.      odslúžek  -žka m (ȗ) v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek ♪
  3.      odslúženje  -a s (ú) glagolnik od odslužiti: odsluženje vojaškega roka / odsluženje dolga ♪
  4.      odsluževáti  -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji ♪
  5.      odslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga ♪
  6.      odslužíti  in odslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti vojaški rok / ekspr. odslužiti vajensko dobo / pog. odslužiti kazen prestati 3. ekspr. izrabiti se, dotrajati: cesta je odslužila; stroji so že odslužili // zaradi starosti postati nesposoben za delo: hotel se je znebiti hlapca, ki je že odslužil / ko je pes odslužil, ga je dal ustreliti odslúžen -a -o: stari odsluženi viničarji; pohištvo je bilo staro in odsluženo ♪
  7.      odsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., odsméj se in odsmèj se odsméjte se; odsmejál se (á ẹ́, í) ekspr. 1. smeje se oditi: fantje so se odsmejali po vasi 2. prenehati se smejati: smejal se je in smejal, a se je nazadnje le odsmejal ♪
  8.      odsmúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh se oddaljiti: odsmučati izpred koče; odsmučati v dolino ♪
  9.      odsodíti  in odsóditi -im dov. (ȋ ọ́) zastar. določiti, razsoditi: odsoditi kazen; tako je odsodil / rojenice so otroku odsodile napovedale usodo odsójen -a -o: odsojeno mi je bilo, da grem ♪
  10.      odsójen  -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju ♪
  11.      odsónčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. osojen: na odsončni strani debla so nastale razpoke ♪
  12.      odsónčje  -a s (ọ̑) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira: planet je v odsončju; odsončje in prisončje ♪
  13.      odsopíhati  -am dov. (í) sopihajoč oditi: za hip se je ustavil, nato pa je spet odsopihal dalje / ekspr. vlak je z zamudo odsopihal s postaje odpeljal ♪
  14.      odsôpsti  -sôpem dov., odsópel in odsôpel odsôpla (ó) sopeč oditi: pritekel je do hiše in nato odsopel v vežo / ekspr. ladja je odsopla iz zaliva odplula odsôpsti se prenehati sopsti: ko se je odsopla, je mirno spregovorila; tekel je, da se še dolgo ni mogel odsopsti / ustavil se je in sedel, da bi se malo odsopel ♪
  15.      odsôten  -tna -o prid. (ó) ki ni v določenem času na določenem mestu: zapisati imena odsotnih učencev; tudi danes je odsoten; biti opravičeno, službeno odsoten // ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: opazil je, da postaja tiha in odsotna / pogledal ga je z odsotnim pogledom; njegov obraz je bil miren in odsoten / duševno odsoten odsôtno prisl.: odsotno je strmel predse; sam.: narediti seznam odsotnih ♪
  16.      odsôtnost  -i ž (ó) dejstvo, da je kdo odsoten: dolga odsotnost; zaradi odsotnosti večine članov je bil sestanek preložen; pren., publ. popolna odsotnost takih prizadevanj ∙ duševna odsotnost stanje človeka, ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe ♪
  17.      odspájkati  -am dov. (ȃ) teh. s spajkanjem odstraniti: odspajkati konico ♪
  18.      odspáti  -spím dov., odspì odspíte; odspál (á í) redko prespati: po kosilu je odspal dve uri ♪
  19.      odspód  prisl. (ọ̑) pog. spodaj: hišnik stanuje odspod; prim. spod ♪
  20.      odspôdaj  prisl. (ó) pog. spodaj: odspodaj so vrata zaklenjena; prim. spodaj ♪
  21.      odspréd  prisl. (ẹ̑) pog. spredaj: odspred stojijo otroci ∙ pog. pokrpan je odspred in odzad zelo; prim. spred ♪
  22.      odsprédaj  prisl. (ẹ́) pog. spredaj: njeni lasje so odspredaj lepi, gosti, črno rjavi; prim. spredaj ♪
  23.      odsŕkati  -am dov. (ŕ ȓ) srkajoč odpiti: odsrkal je še nekaj vina iz kozarca odsŕkati se knjiž., redko s srkom, slišno odteči: ko se je val odsrkal, so se znova prikazale skale ♪
  24.      odsrkávati  -am nedov. (ȃ) srkajoč večkrat odpiti: po malem je odsrkaval vino odsrkávati se knjiž., redko s srkom, slišno odtekati: valovi so se odsrkavali med skalami / svetlobne lise so se počasi odsrkavale s stene so počasi izginjale ♪
  25.      odstávek  -vka m (ȃ) krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni // krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: prebral je nekaj odstavkov in odložil knjigo; pet odstavkov zna na pamet / zaigrati nekaj odstavkov iz znane opere ◊ alp. daljši del plezalne smeri ♪

   19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301 19.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA