Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (19.201-19.225)


  1.      odsévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od odsevati: odsevanje svetlobe / odsevanje hiš v vodi / realistično odsevanje sveta v drami ♪
  2.      odsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: sončna svetloba odseva v rosi; plameni se odsevajo v njegovih očeh / svetloba plinskih svetilk je odsevala od mokrega tlaka / z oken je odsevalo dopoldansko sonce; zimsko sonce odseva v snegu / na gladini jezera odsevajo hiše // odbijati: stena odseva svetlobo / voda odseva njegovo podobo kaže // svetlo se odražati, kazati: breze odsevajo iz zelenja 2. redko svetiti, sijati: luč odseva v temo 3. kazati, izražati: pogled odseva njegova čustva; njen obraz odseva odločnost; nasmeh je odseval radost in srečo / vprašanje je odsevalo podcenjevanje / knjiž. umetnost odseva svoj čas // biti viden, kazati se v čem: ponos mu je odseval v očeh; jeza se mu odseva na obrazu / z obraza mu odsevata groza in strah / iz besed je odsevala utrujenost / knjiž. v šopku je odsevala pozna jesen ● publ. rezultati gospodarske reforme odsevajo na družbeni razvoj vplivajo odsevajóč -a -e: razumel je iz pesmi odsevajočo otožnost; v morju odsevajoče mesto; nežnost odsevajoče oči odsévan -a -o: odsevana sončna svetloba ♪
  3.      odséven  -vna -o prid. (ẹ̄) 1. ki je viden, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: odsevna svetloba na steni 2. ki odbija svetlobo: odsevno zrcalo teleskopa / svetle barve so bolj odsevne kot temne ◊ avt. odsevna nalepka; tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka ♪
  4.      odsévnik  -a m (ẹ̑) priprava, ki odseva svetlobo: petrolejka z medeninastim odsevnikom ∙ zastar. na stolp so postavili močen odsevnik žaromet ♦ avt. svetlobni odbojnik ♪
  5.      odsévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost odsevnega: odsevnost stropa in sten / siva barva ima majhno odsevnost ● knjiž. ugotavljati odsevnost časa v romanu kako roman izraža, kaže čas, razmere ♪
  6.      odsihdôb  prisl. (ȏ) star. 1. od takrat: izselil se je, komaj nekaj let je odsihdob 2. odzdaj: odsihdob mu ne bo več obstanka doma ♪
  7.      odsihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: odsihmal so živeli v najlepši slogi 2. odzdaj: odsihmal se bo bolj gledalo na gospodarstvo ♪
  8.      odsijáti  -síjem dov., odsijál (á ȋ) nav. ekspr. prenehati sijati: sonce je že odsijalo ∙ knjiž., ekspr. zvezda je odsijala za obzorje zašla ♪
  9.      odskákati  in odskakáti -skáčem, stil. odskákati -skákam dov., odskáčite, tudi odskákaj, tudi odskakájte (á á á; á) skakajoč oditi: zajec je odskakal proti gozdu / po eni nogi je odskakal proti postelji ♪
  10.      odskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki // ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo ♪
  11.      odskakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odskakovati: odskakovanje voza na kotanjasti cesti ♪
  12.      odskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu 2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami // tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov odskakováje: kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh odskakujóč -a -e: voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje ♪
  13.      odskóbljati  -am dov. (ọ̑) s skobljanjem odstraniti: poškodbe na lesu odskobljamo ♪
  14.      odskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto ♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja ♪
  15.      odskočíšče  -a s (í) 1. šport. kraj, mesto odskoka: na odskočišču je imel skakalec veliko hitrost / odskočišče za skok v višino 2. knjiž. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je postalo odskočišče za vojne pohode ♪
  16.      odskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen; od groze je odskočil; ob poku konj odskoči; hitro, preplašeno odskočiti; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v strahu je odskočila s ceste; odskočila sta vsak na svojo stran; pretepača sta odskočila narazen // zaradi udarca, sunka prenehati biti na določenem mestu: uprl se je v vrata in zapah je odskočil / pri stroju je odskočila ročica in mu zlomila roko 2. zaradi sunka za hip se oddaljiti od podlage: udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja; odbiti se: žoga je odskočila od letve 4. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: ker nista mogla z letalom pristati, sta odskočila; odskočiti z drvečega voza // šport. narediti odskok: skakalec je lepo, pravilno odskočil ● star. sonce je visoko odskočilo od gor je že visoko nad gorami; star. kmalu so odskočili od prvotnega pogovora so se oddaljili ♪
  17.      odskóčnica  -e ž (ọ̑) publ. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je bilo odskočnica za tihotapljenje zlata ♪
  18.      odskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od odskočiti: umaknil se je s hitrim odskokom / odskok padalcev iz letala ∙ publ. odskok od pravil odmik, oddaljitev ♦ šport. začetni del skoka ♪
  19.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe ♪
  20.      odsléj  in odslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. odzdaj: odslej ne boš šla nikamor več sama 2. od takrat: odslej se je moral sam preživljati ♪
  21.      odslikáva  -e ž (ȃ) knjiž. prikaz, izraz: njegova drama je groteskna odslikava stvarnosti ♪
  22.      odslikávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. kazati, izražati: v prozi je odslikaval zgodovino svojega časa / pisava odslikava potek misli ♪
  23.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil (ȋ ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil ♪
  24.      odslovílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se odslovi: odslovilna kretnja / odslovilno pismo ♪
  25.      odslovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca ♪

   19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA