Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (16.626-16.650)



  1.      nítrobencól  tudi nítrobenzól -a m (-ọ̑) kem. nitrobenzen
  2.      nítrobenzén  -a m (-ẹ̑) kem. brezbarvna oljnata, v vodi netopna tekočina: uporaba nitrobenzena pri izdelovanju mila
  3.      nítrocelulóza  -e ž (-ọ̑) kem. nitrat celuloze: izdelovati razstrelivo iz nitroceluloze
  4.      nítrocelulózen  -zna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na nitrocelulozo: nitrocelulozni smodnik / nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu
  5.      nítrofoskál  -a m (-) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij
  6.      nítroglicerín  -a m (-) gosta, svetlo rumena, zelo eksplozivna tekočina: izdelovati dinamit iz nitroglicerina ♦ kem. nitrat glicerola
  7.      nítrolák  -a m (-) poljud. raztopina nitrata celuloze v organskem topilu, strok. nitrocelulozni lak: hlapi nitrolaka
  8.      nítromonkál  -a m (-) nestrok. nitramonkal
  9.      nítroskupína  in nítro skupína -e ž (-í) kem. atomska skupina iz enega atoma dušika in dveh atomov kisika
  10.      nivelácija  -e ž (á) niveliranje: nivelacija terena za igrišče / nivelacija socialnih razlik
  11.      nivelacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na nivelacijo: nivelacijski načrt ♦ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu
  12.      niveléta  -e ž (ẹ̑) grad. črta, ki označuje potek osi cestišča, železniške proge glede na nadmorsko višino: cesta ima dobro izpeljano niveleto
  13.      nivelíranje  -a s () glagolnik od nivelirati: niveliranje terena / aparati za niveliranje / to vodi v pozitivistično niveliranje dejstev
  14.      nivelírati  -am nedov. in dov. () 1. delati ravno; izravnavati: nivelirati teren, tla ♦ geod. določati višinske razlike med točkami na terenu 2. knjiž. izenačevati: nivelirati cene, dohodke; umetnost se nivelira nivelirajóč -a -e: nivelirajoči tokovi v družbi
  15.      nivelíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na niveliranje: nivelirne metode ♦ geod. nivelirni horizont
  16.      nivelizácija  -e ž (á) knjiž. izenačevanje: to povzroča splošno nivelizacijo; nivelizacija cen / proces nivelizacije v sodobni umetnosti
  17.      nivelizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izenačevati: nivelizirati dohodke; sodobna umetnost se nivelizira nivelizíran -a -o: nivelizirana miselnost tehnične civilizacije
  18.      nivelmán  -a m () geod. določanje višinskih razlik med točkami zemeljskega površja
  19.      nivó  -ja m (ọ̑) 1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih ♦ geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina 2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja 3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, republike / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov državpubl. pisec neprepričljivo prehaja z estetskega nivoja na sociološki področja; publ. biti na nivoju biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na istem nivoju sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod nivojem biti podpovprečen, nekvaliteten, slab
  20.      nivójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nivo: različne nivojske ravnine / nivojsko križanje cest
  21.      níz  -a m () navadno z rodilnikom 1. drobni predmeti, nabrani na vrvici, žici: niz biserov, jagod; čez prsi ji je visel niz zlatnikov 2. knjiž. vrsta, linija: nepretrgan niz utrdb nad reko / niz otokov // skupina, enota: stavek je niz besed; drugi niz nalog, vprašanj 3. publ. večja količina, množina: to dokazuje niz dejstev; obstaja še niz nerešenih vprašanj / osnoval je cel niz zborov 4. šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik: dobiti, izgubiti niz; prvi niz / vodil je v vseh nizih ◊ elektr. niz podatkov urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku; izhodni, vhodni niz podatkov; geom. niz točk množica točk na črti; meteor. niz (meteoroloških) podatkov podatki meteoroloških opazovanj za daljše časovno obdobje
  22.      niz  predl., star., s tožilnikom (navzdol) po: stopati niz brdo; solza polzi niz lice; pluti niz reko / rimska cesta je šla niz reko do mesta ob, vzdolž
  23.      nízanje  -a s () glagolnik od nizati: nizanje biserov na vrvico / nizanje dejstev, podatkov
  24.      nízati  -am nedov. () 1. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, zlasti na vrvico, žico: nizati bisere, jagode / nizati v venec / nizati na vrvico, žico 2. knjiž. delati, da je, prihaja kaj drugo za drugim: režiser je z občutkom nizal prizore / nizati besede v stavke; pren. nizati uspeh za uspehom; nizati zmage 3. publ. navajati, pripovedovati: nizati podatke v časovnem zaporedju; nizati popotne vtise / skozi otroško duševnost niza vrsto pretresljivih usod prikazujeekspr. govorniki so nizali svoje razprave na predsednikovo poročilo naslanjali, opirali nízati se knjiž. vrstiti se, razprostirati se: okoli ravnine se nizajo gore / hiše se nizajo na obeh straneh ceste / ljudje so se nizali v dolgih vrstah // vrstiti se, slediti si: sestanki so se nizali večer za večerom / minute so se nizale druga k drugi
  25.      nizdól  [o] prisl. (ọ̑) star. navzdol: pogledati nizdol; svet se spušča nizdol; stopati nizdol; pot po bregu nizdol

   16.501 16.526 16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA