Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (1.651-1.675) 
- bókanje -a s (ọ̄) redko zidanje obokov ♪
- bókarica -e ž (ọ̑) lov. dvocevna puška, pri kateri sta cevi druga nad drugo: bokarica z daljnogledom ♪
- bókast in bôkast -a -o prid. (ọ̄; ó) redko 1. obokan: bokast strop 2. knjiž. ki ima široke boke: bokasta ladja ♪
- bokàt -áta -o prid. (ȁ ā) knjiž., redko ki ima široke boke: bokato dekle ♪
- bókati 1 -am nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi 2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo bókan -a -o: lepo bokan prsni koš ♪
- bókati 2 -am nedov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglašati: srna boka ♪
- boklína -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: boklina ščita ♪
- bokobrán -a m (ȃ) navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik ♪
- bókoma prisl. (ọ̑) knjiž. 1. z bokom naprej: bokoma se umikati 2. z boka: bokoma napasti ♪
- bókoplavútarica -e ž (ọ̑-ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
- bokoplúta -e ž (ȗ) nav. mn., zool. ploščate ribe, ki živijo na morskem dnu, Pleuronectidae ♪
- bókovka -e ž (ọ̑) lov. bokarica ♪
- bokožívčnik -a m (ȋ) nav. mn., zool. mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura ♪
- bóks 1 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) usnje iz goveje ali konjske kože: škornji iz črnega boksa ♪
- bóks 2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera ♪
- bòks bôksa tudi bóks -a m (ȍ ō; ọ̑) šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu; že dolgo se ukvarjajo z boksom; vaje v boksu; neskl. pril.: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu ♪
- boksáč -a m (á) športnik, ki goji boks; boksar: bil je dober boksač; boksač lahke kategorije ♪
- bôksanje tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje; izuriti se v boksanju ♪
- bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
- bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
- bóksast in bôksast -a -o prid. (ọ̑; ō) ki je iz boksa, usnja: boksasti čevlji ♪
- bôksati -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati // nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili ♪
- bókser -ja m (ọ̑) večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom ♪
- boksít -a m (ȋ) petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita ♪
- boksíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča ♪
1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 
