Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (16.276-16.300)
- nèzadržánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nezadržanega: nezadržanost čustev / nezadržanost učencev sproščenost ♪
- nèzadŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadržna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadržno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadržno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadržno ambiciozen ♪
- nèzadrževán -a -o prid. (ȅ-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti ♪
- nèzadržljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nezadržen: nezadržljiv razvoj / nezadržljiv smeh, spanec / nezadržljivo veselje se je izražalo v njegovih očeh ♪
- nèzahtéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni zahteven: preprosta in nezahtevna ženska / doseči uspeh pri nezahtevnem občinstvu / njegova ljubezen je bila skromna in nezahtevna // knjiž. lahek, preprost: opraviti mora samo še en nezahteven izpit / te lahkotne, nezahtevne besede so imele globok pomen ♪
- nèzahtévnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema ♪
- nèzainteresíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zainteresiran: nezainteresirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja ♪
- nèzainteresíranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva ♪
- nèzajezljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zajeziti, ustaviti: nezajezljiv hudournik / ekspr. nezajezljiv socialni razkroj / ekspr.: popadla ga je nezajezljiva jeza; nezajezljivo sovraštvo nasprotnikov nèzajezljívo prisl.: preobrazba družbe nezajezljivo napreduje ♪
- nèzaklénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni zaklenjen, ni zaprt: hišna vrata je pustil nezaklenjena / vstopil je v nezaklenjeno sobo / prisloniti nezaklenjeno kolo k zidu ♪
- nèzakljúčen -a -o prid. (ȅ-ȗ) nedokončan: nezaključena debata; povest je ostala nezaključena ♪
- nèzakljúčenost -i ž (ȅ-ȗ) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe ♪
- nèzakónček -čka m (ȅ-ọ̄) ekspr. nezakonski otrok: ta otrok je nezakonček; imeti nezakončka ♪
- nèzakónčič -a m (ȅ-ọ̄) ekspr. nezakonski otrok: nezakončiča je mati dala v rejo ♪
- nèzakonít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zakonit: nezakonito dejanje, delovanje, ravnanje; nezakonito trgovanje / uporabiti nezakonita sredstva / njegova nezakonita žena ♦ rad. nezakoniti oddajnik nèzakoníto prisl.: nezakonito kupiti ♪
- nèzakonítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nezakonitega: nezakonitost njegovega ravnanja; nezakonitost trgovanja / vladala je nezakonitost ♪
- nèzakónski -a -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni zakónski: nezakonski spolni odnosi / zakonski in nezakonski otroci; nezakonska mati ♪
- nèzakónstvo -a s (ȅ-ọ̑) stanje nezakonskega človeka, zlasti otroka ♪
- nèzakrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zakrit: muslimanke takrat niso smele na ulico z nezakritim obrazom // neprikrit: nezakrite grožnje; nezakrito sovraštvo se mu je bralo v očeh ♪
- nèzakrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni zakrivljen, ni ukrivljen: ravna, nezakrivljena palica 2. knjiž. ki ni nastal po krivdi koga: nezakrivljena nesreča, sramota ♪
- nèzakŕknjen -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zakrknjen: jajce z nezakrknjenim rumenjakom ♪
- nèzakúhan -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni zakuhan: postregli so jim z nezakuhano juho ♪
- nèzakúrjen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni zakurjen: nezakurjena peč / sedel je v mrzli, nezakurjeni sobi ♪
- nèzalíkan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zalikan: nezalikani ovratnik je podaljšan v pentljo; krilo z nezalikanimi gubami ♪
- nèzamenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen ♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato 2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva ♪
16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376