Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (16.251-16.275)
- newton -a tudi njuten -tna [njútǝn -tna] m (ȗ) fiz. enota za merjenje sile ♪
- Newtonov -a -o [njútonov tudi njútnov] prid. (ȗ) fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka ♪
- newtonski tudi njutenski -a -o [njútǝn-] prid. (ȗ) tak kot pri Newtonu: newtonski način mišljenja ♪
- nèzabáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zabaven: igra je bila dolgočasna, nezabavna / ekspr.: stvar ni tako nezabavna, kakor je videti na prvi pogled; življenje na vasi niti ni bilo nezabavno ♪
- nèzabéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni zabeljen: nezabeljen krompir; nezabeljena jed ♪
- nèzáben -bna -o prid. (ȅ-á) star. nepozaben: nezabni vtisi / to so bili nezabni časi zelo lepi ♪
- nèzabrísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neizbrisen: nezabrisni spomini ♪
- nèzacarínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zacarinjen: nezacarinjeno blago ♪
- nèzacéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni zaceljen: rana je še nezaceljena; pren. brskati po nezaceljenih ranah svojega življenja ♪
- nèzaceljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da zaceliti: rana je nezaceljiva; pren. nezaceljiva rana nesrečne ljubezni ♪
- nèzadolžèn -êna -o [u̯ž] prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zadolžen: priden in nezadolžen gospodar / nezadolženo posestvo ♪
- nèzadôsten -tna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen ♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno ♪
- nèzadôstnost -i ž (ȅ-ó) 1. lastnost, značilnost nezadostnega: nezadostnost dokazov, razlag 2. knjiž. neprimernost, pomanjkljivost: nezadostnost znanstvene metode / notranja nezadostnost avtorjevega dela ♪
- nèzadoščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nèzadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene ♪
- nèzadoščênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti ♪
- nèzadovóljen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni zadovóljen: nesrečen in nezadovoljen človek; vedno se pritožuje, zelo nezadovoljen je / nezadovoljni obrazi / biti nezadovoljen sam s seboj / z njegovim odgovorom so bili nezadovoljni / ekspr. z novim direktorjem niso ravno nezadovoljni so zadovoljni / ekspr. nocoj je nekam nezadovoljen slabe volje / evfem. tak je kot oče, takoj nezadovoljen nejevoljen, jezen nèzadovóljno prisl.: nezadovoljno reči; nezadovoljno, prisiljeno se smehljati ♪
- nèzadovoljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zadovoljèn: čutil se je nezadovoljenega / nezadovoljene potrebe, zahteve / knjiž. njegove nezadovoljene želje neizpolnjene / biti spolno nezadovoljen ♪
- nèzadovoljênost -i ž (ȅ-é) dejstvo, da je kdo nèzadovoljèn: vzrok za to dejanje je treba iskati v njegovi duhovni nezadovoljenosti / njena spolna nezadovoljenost ♪
- nèzadovoljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih 2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni, nezadovoljivi ljudje nèzadovoljívo prisl.: nezadovoljivo opraviti naročilo ♪
- nèzadovóljnež -a m (ȅ-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljen človek: ugoditi nezadovoljnežem / večen nezadovoljnež je ♪
- nèzadovóljnica -e ž (ȅ-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljna ženska: take nezadovoljnice je težko prenašati / sitna nezadovoljnica ♪
- nèzadovóljnost -i ž (ȅ-ọ́) stanje nezadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi nezadovoljnost; prikrita nezadovoljnost / nezadovoljnost z razmerami / širiti nezadovoljnost med ljudmi ♪
- nèzadovóljstvo -a s (ȅ-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo ♪
- nèzádružnik tudi nèzadrúžnik -a m (ȅ-á; ȅ-ȗ) kdor ni zadružnik: zadruge naj bi povezovale zadružnike in nezadružnike; kmetje nezadružniki ♪
- nèzadržán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni zadržan, ni ustavljen: nezadržana voda je odnašala zemljo / nezadržan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadržan človek / nezadržano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadržan jok, smeh nèzadržáno prisl.: solze so mu nezadržano tekle po licih ♪
16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351