Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (16.101-16.125)


  1.      nevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka vednosti, znanja: neveden človek; biti, ostati neveden; v tem pogovoru se je pokazal nevednega / delati se nevednega nepoučenega, neobveščenega; nevedno dekle neizkušeno // ki se na kako stroko, področje slabo spozna: politično neveden; neveden v medicini nevédno prisl.: nevedno se držati, gledati; sam.: poučiti nevedne ♪
  2.      nevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. neveden človek: imeti, razglasiti koga za nevedneža; velik nevednež / to je pravi nevednež / v tehniki je popoln nevednež ♪
  3.      nevédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. nevedna ženska: imajo jo za nevednico / prava, velika nevednica je ♪
  4.      nevédnost  -i ž (ẹ́) lastnost nevednega človeka: pokazati, priznati svojo nevednost; velika nevednost / njegova gledališka nevednost / narediti, reči, storiti kaj iz nevednosti / biti, ostati v nevednosti ♪
  5.      nevédoma  prisl. (ẹ̄) star. nevede: nevedoma napraviti napako ♪
  6.      nèvêlik  -íka -o prid. (ȅ-é ȅ-í) nav. ekspr. srednje velik: stanuje v neveliki hiši z vrtom; dekle nevelike rasti / evfem. pokazal je neveliko delavnost, zavzetost majhno / knjiž. neveliko življenje nepomembno ♪
  7.      neveljàv  -áva -o prid. (ȁ á) nar. belokranjsko slab, malovreden: neveljav človek ♪
  8.      nèveljáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več ♪
  9.      nèveljávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neveljavnega: neveljavnost oporoke, pogodbe ♪
  10.      nevèn  -éna tudi néven -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek nevenov ♪
  11.      nèvenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne ovene, ne zvene: cvet te rastline je nevenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nevenljiva slava / nevenljive zasluge ♪
  12.      nèvéra  -e ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vere: vera in nevera ♪
  13.      nevéra  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. nezaupanje, dvom: njegove besede so sprejemali z nevero; nevera v lastne moči, uspeh 2. star. nevernež: še vedno jim ne verjame, ta nevera 3. zastar. nezvestoba: ženina nevera ♪
  14.      nevérec  -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: število nevercev se je hitro večalo / preganjati neverce krivoverce ♪
  15.      nèvéren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni veren: verni in neverni ljudje ♪
  16.      nevéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame: ob njenih besedah je bil videti neveren in potrt // ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; kljub prepričevanju so ostali neverni Tomaži 2. zastar. nezvest: neverna žena nevérno prisl.: neverno zmajevati z glavo ♪
  17.      nèverjéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je ♪
  18.      nèverjétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neverjetnega: kritik razpravlja o verjetnosti in neverjetnosti opisovanih dogodkov / knjiž., redko pripovedovati neverjetnosti neverjetne stvari ∙ ekspr. do neverjetnosti naivno dekle zelo ♪
  19.      nevérnež  -a m (ẹ̑) 1. kdor (česa) ne verjame: prepričal je celo največje neverneže 2. star. brezverec: rekli so, da je nevernež ♪
  20.      nevérnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od nevernik ♪
  21.      nèvérnik  -a m (ȅ-ẹ̑) kdor ni vernik: verniki in neverniki ♪
  22.      nevérnik  -a m (ẹ̑) 1. star. brezverec: veljal je za nevernika 2. slabš., za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan: bojevati se proti nevernikom ♪
  23.      nèvérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nevernega, brezvernega človeka: vernost in nevernost ljudi ♪
  24.      nevérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. nezaupanje, dvom: ob njenem pripovedovanju se mu je na obrazu kazal izraz nevernosti ● zastar. dolžili so jo nevernosti nezvestobe ♪
  25.      nèverodostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni verodostojen: neverodostojna priča / neverodostojna izjava ♪

   15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA