Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (15.601-15.625)


  1.      nèskládje  -a s (ȅ-ȃ) stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu ♪
  2.      nèskládnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja ♪
  3.      nèsklénjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene ♪
  4.      nèsklépčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena ♪
  5.      nèsklépčnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno ♪
  6.      nèsklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) lingv. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda ♪
  7.      nèskončán  -a -o prid. (ȅ-á) nedokončan: neskončano delo ♪
  8.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪
  9.      neskônčnokrat  prisl. (ó) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ne enkrat, neskončnokrat sem to povedal // s primernikom izraža zelo visoko stopnjo: neskončnokrat močnejša svetloba ♪
  10.      neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost ♪
  11.      nèskopnèl  in nèskopnél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki še ni skopnel: neskopnel sneg ♪
  12.      nèskrájšan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni skrajšan: obleko je pustila neskrajšano / neskrajšani delovni čas ♪
  13.      nèskŕb  -í ž (ȅ-ȓ) ekspr. kar je nasprotno, drugačno od skrbi: skrb ali neskrb, vse nič ne pomaga / tega je kriva njegova neskrb neskrbnost ♪
  14.      nèskŕben  -bna -o prid. (ȅ-ŕ ȅ-r̄) ki mu manjka skrbnosti, vestnosti: neskrben delavec / neskrbno poslovanje nèskŕbno prisl.: neskrbno oblečen ♪
  15.      neskŕben  -bna -o prid. (ŕ r̄) zastar. brezskrben: neskrbni otroci / neskrbna mladost ♪
  16.      nèskŕbnost  -i ž (ȅ-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev ♪
  17.      neskŕbnost  -i ž (ŕ) zastar. brezskrbnost: mladostna neskrbnost ♪
  18.      nèskrômen  -mna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka skromnosti: neskromen človek / knjiž., ekspr. v svojih željah je preveč neskromen zahteven ♪
  19.      nèskrômnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost ♪
  20.      nèskrupulózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. malomaren, neprizadeven: neskrupulozen uradnik / neskrupulozen odnos do dela / neskrupulozna kritika brezobzirna ♪
  21.      nèskrupulóznost  -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost ♪
  22.      neskušen  gl. neizkušen ♪
  23.      nèsladkán  -a -o prid. (ȅ á) ki ni sladkan: nesladkan čaj; nesladkano sadje se manj časa ohrani kot sladkano ♪
  24.      nèslán  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á) nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera ♪
  25.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪

   15.476 15.501 15.526 15.551 15.576 15.601 15.626 15.651 15.676 15.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA