Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (14.701-14.725)


  1.      nèodlóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
  2.      nèodlóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti ♪
  3.      nèodlóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme ♪
  4.      nèodločílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odločilen: neodločilno mnenje, stališče ♪
  5.      nèodlóčnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. neodločen človek: je velik neodločnež; strahopetneži in neodločneži ♪
  6.      nèodlóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost ♪
  7.      nèodlóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. neodložljiv: neodložni opravki ♪
  8.      nèodložljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
  9.      nèodložljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neodložljivega: neodložljivost problema zahteva takojšnjo rešitev ♪
  10.      nèodméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
  11.      nèodmévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih ♪
  12.      nèodnehljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. 1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje 2. redko nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi nèodnehljívo prisl.: neodnehljivo preganjati, uničevati ♪
  13.      nèodnehljívost  -i ž (ȅ-í) knjiž. nepopustljivost: močno so občutili njegovo neodnehljivost / odlikuje ga velika neodnehljivost ♪
  14.      nèodobrávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj ♪
  15.      nèodoljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje ♪
  16.      nèodpísan  -a -o prid. (ȅ-í) ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost ♪
  17.      nèodpláčen  -čna -o prid. (ȅ-á) jur. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja ♪
  18.      nèodplačljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odplačati: neodplačljiv dolg ♪
  19.      nèodpodljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati ♪
  20.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  21.      nèodpórnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. lastnost, značilnost neodpornega človeka: otrokova neodpornost jih skrbi / neodpornost proti vlagi 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: neodpornost proti zdravilom, za zdravila ♪
  22.      nèodposlán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni odposlan: odgovor je napisan, a neodposlan; neodposlano pismo ♪
  23.      nèodpovedljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne more, ne sme odpovedati: neodpovedljiva pogodba ♪
  24.      nèodpravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpraviti: neodpravljive napake ♪
  25.      nèodpŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪

   14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA