Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (14.451-14.475)


  1.      nemčeváti  -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
  2.      némčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
  3.      nemčízem  -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi ♪
  4.      nemčúr  -ja m (ú) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni ♪
  5.      nemčúriti  -im nedov. (ú ȗ) slabš. govoriti nemško: s svojimi ženami so nemčurili ♪
  6.      nemčúrka  -e ž (ú) ženska oblika od nemčur ♪
  7.      nemčúrski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna ♪
  8.      nemčúrstvo  -a s (ū) slabš. nemčurska miselnost: očitali so mu nemčurstvo ♪
  9.      némec  -mca m (ẹ̑) redko nem človek: nemci so se sporazumevali z znaki ♪
  10.      nèmerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da meriti, izmeriti: nemerljive količine / nemerljivi pojavi ♪
  11.      nèmerljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov ♪
  12.      nèmerodájen  -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno ♪
  13.      némesis  [-ezis] ž im. in tož. ed. (ẹ̑) knjiž., redko pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: doletela jih je strašna nemesis; prim. nemeza ♪
  14.      nèméšan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo ♪
  15.      neméti  -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru ♪
  16.      némeza  -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo ♪
  17.      nèmikáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle ♪
  18.      nèmíl  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten ● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu ♪
  19.      nèmilosŕčen  -čna -o prid. (ȅ-ȓ) knjiž. ki ni milega, dobrega srca: nemilosrčen človek / nemilosrčna sodba ♪
  20.      nèmílost  -i ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenaklonjenost, nejevolja: zadela ga je direktorjeva nemilost ∙ ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; ekspr. zdaj sem pri njem v nemilosti ni mi naklonjen, ne zaupa mi ♪
  21.      nèmílosten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemilosten človek / nemilostna roka nèmílostno prisl.: nemilostno soditi / ekspr. nemilostno zmečkana obleka zelo ♪
  22.      nèminljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni minljiv: neminljiva lepota, ljubezen / neminljiva slava / ekspr. imeti neminljive zasluge za kaj zelo velike ♪
  23.      nèminljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neminljivega: opevati neminljivost lepote ♪
  24.      nemír  -a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir ♪
  25.      nemíren  -rna -o prid., nemírnejši (í ȋ) 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči ∙ ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati ♪

   14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA