Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (14.076-14.100)


  1.      nèaktuálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni aktualen: obravnavana snov je neaktualna / dramska dela te vrste so bila takrat neaktualna ♪
  2.      neándertalec  -lca [der in dǝr] m (á) antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena: najdišče neandertalcev ♪
  3.      neándertalski  -a -o [der in dǝr] prid. (á) nanašajoč se na neandertalce: neandertalsko najdišče / neandertalska rasa / neandertalski človek ♪
  4.      nèangažíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni angažiran, ni vključen v kaj: neangažirani člani društva / družbeno neangažirana umetnost // publ., v zvezi z država neuvrščen, nevezan: krepiti sodelovanje z neangažiranimi državami ♪
  5.      nèangažíranje  -a s (ȅ-ȋ) publ. neangažiranost: njegovo neangažiranje pri delu / politika neangažiranja neuvrščenosti, nevezanosti ♪
  6.      nèangažíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti ♪
  7.      neápeljski  -a -o [pǝl] prid. (á) nanašajoč se na Neapelj: neapeljske ulice / star. neapeljska bolezen sifilis neápeljsko prisl.: neapeljsko rumena barva svetlo rumena barva ♪
  8.      nèapetíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje ♪
  9.      nèartikulíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni artikuliran: artikulirani in neartikulirani glasovi; neartikuliran govor ♪
  10.      nèasfaltíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni asfaltiran: neasfaltirana cesta ♪
  11.      nèažúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) adm. ki ni ažuren: neažurno knjigovodstvo ♪
  12.      nèbélec  -lca m (ȅ-ẹ̑) kdor ni bele rase: boj za enakopravnost belcev in nebelcev ♪
  13.      nebésa  -bés s mn. (ẹ́ ẹ̄) 1. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani: pekel, vice in nebesa / iti v nebesa / pri omenjanju pokojnega rajnki, Bog mu daj nebesa, je bil pravičen mož / ekspr. prositi nebesa milosti Boga 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je nebesa / to so prava nebesa za plesalce / narediti si nebesa na zemlji 3. knjiž. navidezno usločena ploskev nad obzorjem; nebo: oblaki so zatemnili nebesa; sinja nebesa 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nebes izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: njihovo gorje kipi do nebes / hvaliti, povzdigovati koga do nebes 5. v medmetni rabi, v zvezi sveta nebesa izraža a) nejevoljo, nestrpnost: sveta nebesa, boš tiho ali ne b) začudenje, navdušenje: sveta nebesa, kako je lepo ● ekspr. z njihovim prihodom so se mu odprla nebesa je postal zelo srečen, zadovoljen; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih, malih nebesih zelo srečen; godi se mu kot v nebesih zelo dobro; to je gotovo kakor bog v nebesih to je res, resnično; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost ◊ rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih ♪
  14.      nebéškati  -am in nebéškati se -am se nedov. (ẹ̑) etn. igrati se otroško igro, pri kateri se pomikajo kljukice po okleščeni veji, zataknjeni v zemljo, navzgor ali navzdol: otroci so radi nebeškali ♪
  15.      nebéški  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno 3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok 4. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel ● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde ◊ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati nebéško prisl.: bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre ♪
  16.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda ♪
  17.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom ◊ anat. mehko, trdo nebo ♪
  18.      nebódijihtréba  m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji ♪
  19.      nèbojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja ♪
  20.      neborè  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek ♪
  21.      nebóre  prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo ♪
  22.      nèbórec  -rca m (ȅ-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje ♪
  23.      nebosklòn  -ôna m (ȍ ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo ♪
  24.      nebotíčen  -čna -o prid. (ȋ) ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli ♪
  25.      nebotíčnik  -a m (ȋ) zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani ♪

   13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA