Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (13.676-13.700)


  1.      nakladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. delavec, ki naklada: nakladalci in šoferji / jamski nakladalec 2. grad. nakladalnik: nakladalec se je pokvaril ♪
  2.      nakladálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma ◊ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪
  3.      nakladalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se naklada: ta kraj ni primeren za nakladališče / nakladališče lesa / postaja brez nakladališč ♪
  4.      nakladálnica  -e ž (ȃ) prostor ali naprava za nakladanje: zgraditi sušilnico in nakladalnico ♪
  5.      nakladíšče  -a s (í) redko nakladališče: pristaniška nakladišča ♪
  6.      naklepáti  -klépljem dov., naklêplji naklepljíte; naklêpal (á ẹ́) 1. redko sklepati: naklepati koso 2. ekspr. reči, povedati: naklepal ji je veliko neumnosti ● ekspr. pošteno ga je naklepal natepel, pretepel; ekspr. koliko kilometrov si naklepal prevozil ♪
  7.      nakljúčba  -e ž (ȗ) zastar. naključje: čudna, srečna naključba / srečala sta se po naključbi ♪
  8.      naklonítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od nakloniti: naklonitev premoženja 2. star. dar, darilo: bogate kraljeve naklonitve templju ♪
  9.      nakolíčiti  -im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo a) za zaznamovanje na zemljišču: ves travnik so nakoličili b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoličiti in privezati trte ♪
  10.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili ♪
  11.      nakrásti  -krádem dov., stil. nakràl nakrála (á ȃ) s krajo priti do česa: nakradli so veliko dragocenosti, nakita ♪
  12.      nakričáti se  -ím se dov. (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kričanju: v gozdu so se natekali in nakričali / ko se je nakričal, se je umiril ♪
  13.      nakúp  -a m (ȗ) 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup 2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup ♪
  14.      nakupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme ♪
  15.      nakupováti  -újem nedov. (á ȗ) s kupovanjem prihajati do česa: nakupovati živež / navadno nakupuje mati; šla je nakupovat // večkrat, navadno v večjih količinah kupovati: nakupovati blago ♪
  16.      nakuríti  in nakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri 3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim nakúrjen -a -o: kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej ♪
  17.      nakváčkati  -am dov. (ȃ) s kvačkanjem priti do določenega števila kvačkanih izdelkov: letos je nakvačkala veliko prtičkov / nakvačkati obrobo ♪
  18.      nakvásiti  -im dov. (á ā) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: kaj si mu spet nakvasil; nakvasiti neumnosti / nakvasili so jim, da so delo že opravili ♪
  19.      nakvíšku  prisl. (ȋ) star. kvišku, navzgor: plamen buhne nakvišku; roke, iztegnjene nakvišku ♪
  20.      nalagáč  -a m (á) redko nakladalec: šofer in nalagači ♪
  21.      naláganje  -a s (ȃ) glagolnik od nalágati: pomagati pri nalaganju opeke, sena; nalaganje tovora na ladjo / nalaganje ladje / javil se je za nalaganje peči / nalaganje denarja, prihrankov v banko ♪
  22.      nalágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: nalagati deske, živino; nalagati na mulo, nosila, voz; nalagati si drv v naročje / nalagati ladjo, vagon ∙ slabš. družba se je ravno nalagala v avto vstopala // delati, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige nalaga kar na mizo in na tla / nalagati hrano na krožnik / ekspr. slikar je temperamentno nalagal barve drugo poleg druge / nalagati drva v skladovnico zlagati // delati, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: premalo premoga nalaga, zato je hladno / nalagati na ogenj; nalagati v peč; ne nalagaj več 2. uporabljati denar za povečanje premoženja: nalagati denar v vrednostne papirje; varno nalagati kapital / nalagati denar v banko, na sinovo ime // ekon. uporabljati del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: nalagati denar v industrijo, trgovino 3. nav. ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: nalagati komu delo, dolžnosti; to jim nalaga veliko odgovornost / nalagati podjetjem težka bremena ♪
  23.      nalagáti  -lážem dov. (á á) z laganjem zavesti v zmoto: nalagati prijatelja; ekspr. debelo nas je nalagal / nalagati samega sebe nalagáti se knjiž., redko zlagati se: nisem se nalagal ♪
  24.      naláhko  in na láhko prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti roko; nalahko udariti 2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: nalahko je prišel do bogastva 3. ekspr. lahkomiselno, neresno: nalahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej nalahko 4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: nalahko zardeti / nalahko odzdraviti, pokimati ♪
  25.      nalàšč  tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: nalašč mu nagaja; nalašč siliš v nevarnost; ekspr. ne grem, nalašč ne / ekspr. povprašal je po mojstru, pa ga kot nalašč ni 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: nalašč se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; ne zameri, nisem se nalašč zadel; ekspr. soba je prav nalašč za vas pripravljena / temperaturo v jamah so ugotavljali z nalašč za to izdelanimi toplomeri / ekspr.: ta ženska je kakor nalašč zanj ustvarjena; kot nalašč si mi prišel na pot ● pog. daj mi pismo, da ne boš nalašč za to hodil na pošto samo zaradi tega ♪

   13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726 13.751 13.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA