Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (13.476-13.500)



  1.      nadánji  -a -e prid. (ā) zastar. ki je, živi na dnu: nadanje ribe / nadanja voda talna voda
  2.      nadárjen  -a -o prid. () sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnostiekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje
  3.      nàdčlovéčnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost nadčloveka: filozofija o nadčlovečnosti
  4.      nadebúdnež  -a m () neustalj. nadobudnež: podjetni nadebudneži
  5.      nadèv  -éva m ( ẹ́) gastr. mešanica živil a) ki se daje, maže med plasti testa: pripraviti nadev; sladek, slan nadev / čokoladni, makov, sirov nadev b) s katero se kaj polni: narediti nadev za v paprike; klobasa z nadevom iz riža in drobovine
  6.      nadigráti  -ám dov.) publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra
  7.      nàdizkústven  -a -o prid. (-) knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje: nadizkustvena resničnost, teorija / nadizkustven odnos do stvarnosti ki ne upošteva izkustva
  8.      nadláhet  -htí tudi -hti ž () nav. mn. nadlaket: zagorele nadlahti
  9.      nadléga  -e ž (ẹ̑) 1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega ∙ to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen 2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
  10.      nadléžnost  -i ž (ẹ́) lastnost nadležnega človeka: vsi so se ga izogibali zaradi njegove nadležnosti / star.: samo za nadležnost je za nadlego; s plačanjem dolga se je rešil še ene nadležnosti težave, nadloge
  11.      nadlóžnik  -a m (ọ̑) star. onemogel, slab človek: streči nadložnikom
  12.      nadlóžnost  -i ž (ọ́) star. onemoglost, slabost: težko je prenašal svojo nadložnost / zadele so ga razne nadložnosti težave, nadloge
  13.      nàdméra  -e ž (-ẹ́) gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala: nadmera pri deskah, hlodih / nadmera znaša deset centimetrov
  14.      nàdmóč  -í ž (-ọ̑) knjiž. premoč: gospodarska, politična, vojaška nadmoč / ekspr.: bil je prepričan o svoji nadmoči; imeti občutek nadmoči nad soljudmi
  15.      nadmôčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim sovražnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno nadmôčno prisl.: nadmočno zmagati
  16.      nadmôčnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost človeka, ki je v premoči: sovražnikova nadmočnost jih je vznemirjala / občutek nadmočnosti velike moči
  17.      nadmodríti  -ím dov., nadmódril; nadmodrèn ( í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: mislil je, da ga kmečki človek ne more nadmodriti; nadmodriti hočejo drug drugega
  18.      nàdmójster  -tra m (-ọ́) nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji: nadmojster v tkalnici
  19.      nadmôrski  -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov
  20.      nàdnacionálen  -lna -o prid. (-) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne
  21.      nàdnaslòv  -óva m (- -ọ́) publ. prvi, glavni naslov, navadno v časopisu: odgovor na vprašanje, postavljeno v nadnaslovu; članek z zelo poudarjenim nadnaslovom
  22.      nadobúdnica  -e ž () knjiž., ekspr. nadarjena, veliko obetajoča ženska: sosedova nadobudnica / filmska nadobudnica
  23.      nadomestílen  -lna -o prid. () redko nadomesten: nadomestilna dejavnost
  24.      nàdosében  -bna -o prid. (-ẹ̑) ki presega posamezniku lastno, osebno: vodijo ga nadosebni interesi; nadosebne sile, vrednote; pesmi z nadosebno tematiko / njegova umetnost je nadosebna in nadčasovna
  25.      nàdpáznik  -a m (-) do 1945 vodja skupine paznikov v jetnišnici ali kaznilnici: za vse kaznjence je skrbelo deset paznikov pod vodstvom enega nadpaznika

   13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA