Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (13.401-13.425)



  1.      múra  -e ž () črnkasta žival, navadno krava: mura in belka
  2.      múrenček  -čka [rǝn] m () nav. ekspr. manjšalnica od muren: majhni murenčki; čirikanje murenčkov / klicati murenčka z bilko bezati v njegovo bivališče in govoriti določene besede
  3.      múri  -ja m () nav. ekspr. 1. črnkasta žival: poklicati murija; zapreči murija in sivca 2. redko murenček: črni muri, pridi iz luknjice
  4.      múrka 1 -e ž () gorska rastlina z dišečimi temno ali svetlo rdečimi cveti: diši po murkah; murke in encijani
  5.      múrka 2 -e ž () nar. vzhodno kumara: saditi murke; solata iz murk
  6.      múrnovski  -a -o prid. (ū) tak kot pri Murnu: murnovsko razpoloženje v pesmi
  7.      múrva  -e ž () drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad: jesti, nasaditi murve / bela z belimi, črna murva s črno rdečimi sadovi
  8.      múrvica  -e ž () nar. zahodno murva, sad: jesti murvice
  9.      múrvin  -a -o prid. () murvov: murvino listje je trepetalo v vetru
  10.      múrvov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na murvo: murvov les / murvovi nasadi ◊ zool. murvov prelec prelec, katerega ličinka jé topolovo in jesenovo listje, Hyphantria cunea
  11.      musáka  -e ž () gastr. jed iz sesekljanega mesa, krompirja ali zelenjave: zrezati kuhan krompir na lističe za musako; musaka iz kislega zelja
  12.      muskovít  -a m () min. rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom, kalijeva sljuda: listi muskovita
  13.      muslimánski  -a -o prid. () nanašajoč se na muslimane ali muslimanstvo: muslimanski prazniki / muslimanska arhitektura; muslimanska mesta / muslimanska vera vera, ki jo je osnoval Mohamed; muslimansko leto leto, ki ima 354 dni ∙ muslimanski bratje v nekaterih arabskih državah desničarska versko-politična organizacija
  14.      musolíni  -ja m () žarg. šoferski brizganec: naročiti musolini
  15.      múšiti se  -im se nedov.) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet ∙ nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka
  16.      múšnica  -e ž () strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen: zastrupiti se z mušnicami; kukmaki in mušnice ♦ bot. panterjeva ali pegasta mušnica; rdeča mušnica; zelena mušnica
  17.      mutíranje  -a s () glagolnik od mutirati: začetek mutiranja / nagnjenost organizma k mutiranju
  18.      muzeálnost  -i ž () knjiž. starinskost, zastarelost: njegove slike kažejo določeno muzealnost / muzealnost gledališča; muzealnost uprizoritve
  19.      muzicírati  -am nedov. () nav. ekspr. igrati (na glasbilo): godci pridno muzicirajo; v kavarni muzicirajo dolgo v noč; peti in muzicirati; pren. murni neutrudno muzicirajo // izvajati glasbeno delo, navadno kvalitetno: pod dirigentovim vodstvom orkester skladno muzicira
  20.      múzika  -e ž (ú) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: gojiti, študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika // glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini 2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko // izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja 3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki 4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike ● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
  21.      muzikálnost  -i ž () lastnost, značilnost muzikalnega človeka: solist je pokazal izredno muzikalnost / muzikalnost jezika
  22.      mužén  -a -o prid. (ẹ̄) nar. dolenjsko muževen 1: muženo drevje
  23.      mužíški  -a -o prid. () nanašajoč se na mužike: mužiške koče / mužiški oddelki
  24.      múžiti se  -im se, in mužíti se in múžiti se -im se nedov.; ú) biti muževen: bukev se muži
  25.      n  [èn in nǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n-ja ( ; ǝ̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik ◊ lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; mehkonebni n izgovorjen z zaporo, ki jo napravi zadnji del jezika na mehkem nebu; deležnik na -n; mat. n znak, navadno za poljubno naravno število; an a na (potenco) n; prim. n-ti

   13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA